Piše: Peter Jančič
Nenavadno se je razpletlo glasovanje o Deklaraciji o spominu na množičen poboj z lakoto – genocid v Ukrajini, ki so jo predlagali poslanci vladne SD in Svobode Jani Prednik, Predrag Baković in Borut Sajovic. Proti deklaracijo so ob poslancih Levice Luke Meseca, ki so bili vsi proti, glasovali tudi trije poslanci Svobode: Miroslav Gregorič, Martin Premk in Monika Pekošak. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, Mojca Pašek Šetinc in poslanec Franc Props pa so prijavili prisotnost, a niso glasovali. Še nekaj poslancev te stranke pa ni prijavilo pristnosti, a so sicer bili v DZ, denimo, Lena Grgurevič in Tamara Vonta.
V imenu vlade je Samuel Žbogar pred glasovanjem povedal, da vlada resolucijo podpira, s čemer se pridružuje obsodbi enega najbolj krutih zločinov 20. stoletja in človeške tragedije, ki je zahtevala neopisljive žrtve ter povzročila trpljenje in smrt milijonov Ukrajincev ter tudi drugih prebivalcev Belorusije, Kazahstana, Moldavije in drugih sovjetskih republik.
V imenu vlade je Žbogar opozoril, da obeleževanje devetdesetletnice gladomora poteka v času, ko Rusija že več kot eno leto izvaja vojaško agresijo na Ukrajino, pri tem namerno uničuje civilno in kritično infrastrukturo v Ukrajini, vključno s kmetijskimi objekti, miniranjem kmetijskih površin, plenjenjem ukrajinskih zalog žita in oteževanjem izvoza žita v najbolj ogrožene države, s čimer povzroča tudi prehransko krizo. Žbogar je opozoril še, da je pomembno podpreti ozaveščanje o grozotah stalinističnega režima z namenom, da se tovrstna grozodejstva nikoli več ne dopustijo. S tem se ohranja spomin na vse žrtve gladomora in izraža solidarnost z družinami žrtev. Slovenija se s sprejemom te deklaracije pridružuje trinajstim državam Evropske unije in dvanajstim drugim državam, ki so takšne deklaracije že sprejele. Kot zadnja med članicami Evropske unije je to storila Francija, je še opozoril.
Poslanke Lena Grgurevič, Alma Intihar in Tamara Vonta so imele prav in zgolj v času tega glasovanja očitno bolj nujne opravke. Na glasovanju dve minuti pred tem so bile v dvorani in glasovale, enako 7 minut kasneje.
Pred glasovanjem so podporo napovedale vse stranke z izjemo vladne Levice. Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je tudi napovedal, da bodo proti in to pojasnil s tem, da morajo o zgodovini soditi zgodovinarji, ki jih med poslanci ni in med drugim nasprotovanje pojasnil še s tem: “Gladomor se je zgodil. Tega ne more in upam, da tudi nihče ne bo zanikal. A o tem, kakšni so vzroki in razlogi za ta dogodek, ni poenotenega stališča zgodovinske stroke. Zato ga označiti za genocid, enega najhujših in najbolj zavrženih zločinov v mednarodnem pravu, zato, da bi vlekli vzporednice med današnjo Rusko federacijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo izpred 90. let je, po naši oceni, neodgovorno. Podobnih grozodejstev je bilo v moderni in sodobni zgodovini ogromno in ocenjujemo, da bi bilo smiselno potem takem začeti sprejemati deklaracije o vsakršnih podobnih grozodejstvih, ki jih je človek naredil zoper drugega človeka v moderni in sodobni zgodovini.”
Predlog poslancev vladnih strank in vlade v podporo Ukrajini sta podprli obe opozicijski stranki, SDS in NSi. Dejan Kaloh je v imenu večje SDS opozoril: “Na državni ravni so gladomor kot genocid do sedaj priznale Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Nemčija, Češka, Irska, Bolgarija, Moldavija, Avstralija, Kanada, Kolumbija, Ekvador, Mehika, Paragvaj, Peru, ZDA in Čile. Litva je 14. novembra 2005 v nacionalnem parlamentu sprejela deklaracijo parlamenta litovske republike v spomin na žrtve politične represije in lakote v Ukrajini v letih 1932 in 1933, v kateri priznava, da je Stalinov totalitarni komunistični režim v letih 1932 do 1933 izvedel zavesten, skrbno načrtovan genocid nad ukrajinskim ljudstvom in izraža seveda sožalje žrtvam genocida v teh letih v Ukrajini ter solidarnost z ukrajinskim ljudstvom. Poljska je 16. marca 2006, sprejela resolucijo senata Republike Poljske ob obletnici gladomora v Ukrajini in v njej med drugim zapisala, da je senat Republike Poljske solidaren z ukrajinskim stališčem, da se prizna gladomor v letih 1932, 1933 kot zločin genocida, in da se imenujejo glavni storilci odgovorni za ta zločin. Nato je 21. novembra 2018 sprejela še resolucijo senata Republike Poljske ob obletnici gladomora v Ukrajini. Nemčija, primeroma, je v resoluciji Bundestaga z dne 30. novembra 2022, ki jo je nemški parlament sprejel 30. novembra 2022, zapisala, lakota in represija sta prizadeli celotno Ukrajino, ne samo njene regije, kjer se prideluje žito. Z današnjega vidika je zgodovinska in politična klasifikacija genocida očitna. Nemški Bundestag se strinja s to klasifikacijo, zato v sklepni fazi našega stališča bomo v Poslanski skupini SDS predlagano deklaracijo seveda podprli in se pridružili državam, ki so priznale gladomor kot genocid in pozivu, da naj države ozaveščajo o teh dogodkih in drugih hudodelstvih sovjetskega režima tako, da v izobraževalne in raziskovalne programe dodaja zgodovinsko vedenje o njih, da bi v prihodnosti preprečili podobne tragedije, saj bodo le tako dokazale, da podpirajo priznanje ukrajinskega gladomora, torej množičnega poboja z lakoto kot genocida ter s tem prispevajo k preprečitvi ponovitve podobnih hudodelstev.”
Celotno besedilo predloga deklaracije, ki ga je večina potrdila, je takšno:
