(AKTUALNO) Spomin na žrtve komunističnega nasilja

Piše: Petra Janša

Predpretekli teden je minil v znamenju spomina na žrtve komunističnega nasilja. Med drugim smo dobili šesto poročilo vladne komisije RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč z naslovom 3450 umorjenih – bratomor v Jami pod Macesnovo gorico. »Odslej se res nihče ne more več delati nevednega, da teh žrtev in njihovih osebnih zgodb ni,« je ob predstavitvi poročila dejal predsednik komisije dr. Jože Dežman.

»14. februarja letos je bila na Odboru za peticije Evropskega parlamenta obravnavana peticija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Peticijo je odbor soglasno podprl. 15. aprila letos je bila v evropskem parlamentu odprta razstava »3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«, ki predstavlja opravljeno delo pri raziskavi prikritih morišč in grobišč, predstavlja pa tudi kulturni boj, ki v Republiki Sloveniji poteka med tistimi, ki zanikajo pravico žrtev komunizma do groba in spomina, in tistimi, ki iščejo resnico, izkopavajo posmrtne ostanke žrtev in jih pokopavajo. Pred nekaj dnevi so iz Evropske ljudske stranke (EPP) in Odbora za peticije Evropskega parlamenta pozvali Golobovo vlado RS, naj ne ignorira žrtev komunizma. Tako nam mrtvi, ki jih je umorilo partizansko gibanje med vojno in komunistične oblasti po njej, omogočajo evropsko mediacijo, kar pomeni, ali imajo prav tisti, ki zanikajo temeljno človekovo pravico do groba in spomina, ali pa tisti, ki to pravico priznavajo in uresničujejo; ali imajo prav tisti, ki si prizadevajo za resnico in pravico o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, ali imajo prav tisti, ki zanikajo zločine in ščitijo zločince. Ta evropska mediacija nam pove, da je treba obsojati in kaznovati totalitarne zločine, imeti tranzicijsko pravičnost in imeti pravico do groba in spomina,« je minuli petek ob (ukinjenem) narodnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja pred predvajanjem dokumentarnega filma »3450 – bratomor v Jami pod Macesnovo gorico« na Nova24TV dejal njegov avtor dr. Jože Dežman.

Razstava o slovenskem Katinu

Dr. Dežman je pri tem spomnil, da je »prav pravica do groba in spomina temeljna človekova pravica«. »Republika Slovenija jo priznava vsem žrtvam druge svetovne vojne, okupacije, upora, revolucije, protirevolucije in državljanske vojne. Toda pravice mrtvih so odvisne od sposobnosti živih, da opravimo to, kar nam mrtvi naročajo. Umorjeni iz Sv. Barbare v Hudi jami so nas čakali več kot sedem let, da smo jih zmogli pokopati. Tudi posmrtni ostanki 3450 umorjenih v najhujšem bratomoru v slovenski zgodovini iz Jame pod Macesnovo gorico nas čakajo, da dobijo svoj mir in pokoj. Že skoraj dve leti nas čakajo. Tako pod Janševo kot pod Golobovo vlado je Republika Slovenija izplačala okoli 2 milijona evrov za raziskave v Jami pod Macesnovo gorico. Toda novostalinistični oblastniki na ministrstvu za kulturo so projekt o Jami pod Macesnovo gorico črtali iz programa Muzeja novejše in sodobne zgodovine za leto 2024 kot vsebinsko in strokovno pomanjkljivega. Ampak ta cenzura ni uspela. Razstava »3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin« v slovenščini je bila odprta 10. aprila letos ob veliki udeležbi. Odprl jo je predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Razstava v angleščini je bila v evropskem parlamentu v Bruslju odprta 15. aprila, ogledala pa sta si jo tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodja EPP Manfred Weber,« je še dejal dr. Dežman.

Odziv na film je pretresljiv molk

Poudaril je, da razstavo nadgrajuje še šesto poročilo vladne komisije RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je posvečeno predvsem odkrivanju žrtev v Jami pod Macesnovo gorico in priča o njihovi usodi. Javnosti je bilo predstavljeno prejšnji četrtek in ga bomo na kratko predstavili v nadaljevanju prispevka. Prav tako prej omenjeno razstavo nadgrajuje dokumentarni film »3450 − bratomor v Jami pod Macesnovo gorico«, o katerem smo v Demokraciji že pisali. Film je namreč doživel prvo predvajanje 25. aprila v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. »Prvi odziv okrog 700-glavega občinstva takrat in potem še več kot 500-glavega občinstva ob drugem predvajanju je bil pretresljiv molk in ta molk lahko razumemo. V dokumentarcu namreč vidimo prizore o odkrivanju resnice, kot je še nismo priznali. To so prizori, ob katerih si moramo vzeti čas, da jih dojamemo, da vidimo nepojmljivo – vidimo prizorišče množičnega umora, nezastarljivega vojnega zločina, nastopajo pobegli iz jame, vidimo raziskave zgodovinarjev, kriminalistov, speleologov, arheologov, antropologov in drugih, ki nam odkrivajo razsežnosti in skrivanje zločina. Film je pričevanje o znanosti, ki odkriva zločin in usodo njegovih žrtev,« je dejal dr. Dežman, ki je prepričan, da je prav, da so z razstavo in s filmom začeli prav tam, kjer se je zločin rodil. »Tam, od koder je bilo 3450 umorjenih odpeljanih v smrt, v najhujšem uničevalnem koncentracijskem taborišču za Slovence v vseh treh totalitarnih režimih – v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Usoda teh žrtev naj bo v javnem spominu umeščena ob trpljenju vseh taboriščnikov v nacionalsocialističnih, fašističnih in drugih titoističnih koncentracijskih taboriščih, od Auschwitza do Golega otoka. Le tako bomo lahko dojeli zločine vseh totalitarnih režimov, le tako bomo lahko te zločine obsodili in sočustvovali z njihovimi žrtvami in vsem priznali pravico do groba in spomina,« je še dejal dr. Dežman. Tako je dokumentarec počastil dan spomina na vse žrtve komunizma in posredoval njihovo resnico. Dokumentarni film želijo prevesti tudi v tuje jezike.

Pretresljivo poročilo

Kot smo zapisali, je Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Galeriji Družina predstavila 6. poročilo z naslovom 3450 umorjenih – bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico. Od aprila do septembra 2022 so arheologi v breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, ubitih od 2. do 10. junija 1945. Da so lahko odkrili posmrtne ostanke, so morali izkopati okoli 3000 kubičnih metrov razstreljene kamnine. Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo mogoče. Med izkopom posmrtnih ostankov so našli več kot 10.000 predmetov. Večina teh je pripadala žrtvam, več kot 1600 pa storilcem. Pričevanje pobeglih iz Jame pod Macesnovo gorico, raziskave iz obdobij med letoma 1990 in 2017, predvsem pa med 2019 in 2022, pričajo, da jih je bila okoli polovica, več kot 1750, starih nad 24 let, več kot 800 jih je bilo starih med 20 in 23 let, več kot 800 pa manj kot 20 let. V knjigi je na 432 straneh objavljenih16 prispevkov različnih avtorjev, in sicer o začetkih raziskav Jame pod Macesnovo gorico poročajo dr. Andrej Mihevc, dr. Mitja Ferenc in dr. Uroš Košir. Dr. Andrej Mihevc predstavi rekonstrukcijo jame. Osrednja vsebina poročila so poročilo o arheološki raziskavi jame Luke Rozmana, antropološko poročilo dr. Petre Leben Seljak in analiza najdenih predmetov dr. Uroša Koširja.

Žrtve čakajo svoj grob

Drugi del omenjenega poročila so predstavitve zbirke predmetov iz prikritih morišč in grobišč v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije dr. Monike Kokalj Kočevar in odkritja dveh žrtev koncentracijskega taborišča v Šentvidu po skoraj 80 letih mag. Iva Piryja ter raziskovalnega projekta odkrivanja mogočih novih morišč in grobišč v kraških jamah dr. Barbare Lampič, dr. Petra Mikša, Lee Rebernik in dr. Jureta Tičarja. Pavel Jamnik predstavlja dnevnik četnika, umorjenega v Kočevskem rogu, dr. Uroš Košir pa nekaj dokumentov iz taborišča Bežigrad v Celju. Dr. Jože Dežman je ob tem opozoril na nepresežene posledice sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil na slovensko varovanje kulturne dediščine. Poročilo bogati 623 fotografij, zemljevidov in grafičnih predstavitev ter 68 statističnih preglednic. Posmrtni ostanki iz Macesnove gorice so začasno shranjeni v garaži v Kočevju in čakajo na odločitev o pogrebu, je dejal Dežman, za katerega bi bila najprimernejša lokacija na ljubljanskih Žalah ali Orlovem vrhu.

Slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja

Ob tem je treba omeniti tudi, da so v Ljubljani, na Trgu republike, na predvečer ukinjenega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja organizirali veličastno spominsko slovesnost. Ob 21. uri so se najprej po vsej Sloveniji oglasili zvonovi. Spomin na pobite so zbrani obudili z molitvijo, z branjem njihovih imen, s prižiganjem sveč, s cvetjem z njihovih domačih travnikov, položenim pod farne križe, z umetniško besedo in glasbo. Slavnostni govornik je bil zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ki je med drugim poudaril, da je vlada z lansko ukinitvijo dneva simbolno zanikala obstoj teh žrtev. To odraža primanjkljaj v spoštovanju osnovnih civilizacijskih norm in nadaljevanje ideološkega ločevanja na naše in tiste, ki si ne zaslužijo niti spomina, je dodal.

Opozoril je, da bi morali do žrtev vseh treh totalitarizmov gojiti enak odnos. Odnos do žrtev komunističnega sistema v Sloveniji je namreč drugačen kot do žrtev nacizma in fašizma, saj nimajo niti pravice do groba. Dr. Ferenc je tudi opozoril, da Zoran Janković, ljubljanski župan, na največjem slovenskem pokopališču, na ljubljanskih Žalah, še vedno ni našel prostora za romske žrtve, ne za tistih 50 iz Iške vasi, večinoma žensk in otrok, kot tudi ne za 3450 nedavno odkritih pobitih žrtev iz Macesnove gorice v Kočevskem rogu. Na slovesnosti so govorili tudi Vlasta Doležal Rus, dr. Matija Ogrin, Alexander Jerman, dr. Helena Jaklitsch in Jože Kurinčič, prisluhnili so pesniku Tonetu Kuntnerju, Pavletu Ravnohribu, Mateji Subotičanec, Jožetu Bartolju, dr. Janezu Juhantu in Romani Bider ter glasbenikom Marti Močnik, Lucasu Osterc Somozi, Franu Matiću in oktetu Deseti brat. Med zbranimi je bilo opaziti številne znane obraze, med drugim zgodovinarja mag. Igorja Omerzo in dr. Jožeta Možino. Opazni so bili tudi Janez Janša, Romana Tomc, dr. Milan Zver, Aleš Hojs, Franc Breznik, mag. Branko Grims in Karin Planinšek. »Naši pobiti ne smejo ostati pozabljeni.

Ne smemo zapustiti svojih pokojnih: preveč so pomembni tudi za našo prihodnost. In kot pravijo modri ljudje − prave revolucije so ustvarjalne, ne uničevalne. Prave revolucije so dolge in tihe kot kvas, zaradi katerega vzhaja testo sveta,« so prepričani organizatorji dogodka Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Nova Slovenska zaveza, Društvo Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev.

(Članek je bil prvotno objavljen v tedniku Demokracija.)