Piše: Anamarija Novak
V SDS so po razkritju dokumentacije obiska nekdanje komisarke Vĕre Jourove v Sloveniji marca 2023 prepričani, da ta dokazuje politični vpliv na odločitev ustavnega sodišča o zakonu o RTV Slovenija. V Bruslju pa se sprenevedajo, da je šlo le za interne opomnike.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je prejšnji torek na novinarski konferenci dejala, da so se že ob obisku nekdanje podpredsednice Evropske komisije (EK) Vĕre Jourove pojavili pomisleki o primernosti srečanja s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom, saj so takrat ustavni sodniki odločali o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija. »Nekateri pravniki, politologi so takrat njeno ravnanje označili za neprimerno, evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS) pa je takrat od komisarke zahteval pojasnila o naravi pogovorov, o namenu obiska, saj se je pojavila bojazen, da bi lahko šlo za poseg v notranje zadeve in vplivanje na odločitve ustavnega sodišča,« je dejala Jerajeva.
SDS: Obisk je bil politično obarvan
Po besedah poslanke SDS je vse kazalo na to, da je bil obisk v veliki meri politično obarvan in pristranski ter poskus vplivanja na medijsko krajino v Sloveniji. Da je bilo res tako, po prepričanju SDS kaže tudi odločitev ustavnega sodišča, ki je februarja 2023 začasno zadržalo izvrševanje dela novele zakona o RTV, marca, po obisku Jourove, pa zadržanje odpravilo. Tedanji predsednik ustavnega sodišča Accetto se pri tem glasovanju ni izločil, kar po navedbah Alenke Jeraj kaže na »verjetnost, da je prav njegov glas presodil v korist zagovornikov zakona«. Spomnimo. Evropski poslanec Milan Zver je pred dvema tednoma sporočil, da mu je EK na njegovo zahtevo po odločitvi Sodišča EU razkrila vsebino dokumentacije, namenjene pripravi na srečanje med Jourovo in Accettom, pri čemer v internem opomniku piše, naj Jourová »poišče priložnost, da preveri stališča predsednika ustavnega sodišča o novem zakonu o RTV Slovenija«.
Evropska komisija: Opomniki so namenjeni za interno rabo
Predstavniki EK so nato v pisnih odgovorih na novinarska vprašanja pojasnili, bolje rečeno se sprenevedali, da so tovrstni opomniki namenjeni »za interno rabo« med pripravami na tovrstna srečanja, ne odražajo pa stališč komisije in jih zato ni mogoče navajati v ta namen. Dodali so, da omenjeni stavek o preverjanju stališč, ki je bil v poročilu o misiji, ki ga je prejel Zver, sprva počrnjen, vsebuje »mnenja za interno rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj«. »Povzetek sestanka pa je zabeležen v poročilu misije v Sloveniji, ki je bilo poslancu Zveru že razkrito. Kot je razvidno iz poročila (…), se ta tema med sestankom ni obravnavala,« je še navedla EK. Tako na ustavnem sodišču kot pri komisiji so že večkrat zatrdili, da Accetto in Jourová ob njenem obisku v Sloveniji marca 2023 nista govorila o odprtih zadevah na sodišču oziroma novem zakonu o RTV Slovenija. Ob tem dodajmo, da se je Accetto prav tako sprenevedal, ko je dejal , da z internim opomnikom komisije ni bil seznanjen, hkrati pa je bil kritičen do tega, da so v komisiji sploh razmišljali o možnosti pogovora o odprti zadevi.
SDS zahteva nujno sejo odbora za kulturo
V SDS Evropski komisiji kljub vsemu očitajo politično delovanje, Jourovi in Accettu pa, da sta lagala o vsebini pogovorov ob srečanju. »Mi pač ne verjamemo, da se nista o tem pogovarjala, zato lahko rečemo, da laže,« je na vprašanje, ali imajo dokaze za svoje trditve, dejala Alenka Jeraj. Navedla je še, da tudi niso seznanjeni s tem, kdo vse je bil navzoč na omenjenem srečanju, »zapisnika o tem ni, izjave o tem nikoli ni bilo«. V stranki SDS tako zahtevajo nujno sejo Odbora DZ za kulturo z naslovom »Nedopustna politizacija ustavnega sodišča s ciljem očiščenja janšistov na RTV Slovenija«. Hkrati Accetta pozivajo k takojšnjemu odstopu s funkcije ustavnega sodnika, ustavno sodišče pa pozivajo, naj nemudoma odloči o ustavnosti zakona o RTV, za Jourovo pa predlagajo prepoved opravljanja javnih funkcij v institucijah EU.
Janša: Dobili bomo marksistični krožek
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je v nadaljevanju polemik glede misije nekdanje podpredsednice EK Vĕre Jourove v Sloveniji marca 2023 (pričakovano) dejala, da Mateja Accetta ne namerava pozvati k odstopu zaradi obtožb o domnevnih pogovorih z Jourovo o zakonu o RTVS. »Ni na meni in tega ne bom komentirala (…), kaj se je v ozadju dogajalo, praktično vesta samo komisarka in sodnik Accetto. Njegova odločitev, ne moja, pozivala ga k odstopu ne bom,« je po srečanju s predstavniki parlamentarnih strank prejšnji teden dejala Pirc Musarjeva. Predsednik SDS Janez Janša pa je po omenjenem srečanju dejal, da se je »z intervencijo zdaj že nekdanje podpredsednice EK izkazalo«, da »ekstremni levičarski kadri« spreminjajo ustavno sodišče v »depandanso bruseljskih uradnikov«. V luči imenovanja treh ustavnih sodnikov, ki DZ čaka še do izteka mandata, pa je Janša dodal, da je pred predsednico sedaj »največja dilema, kako zagotoviti, da bo ustavno sodišče spet postalo ustavno sodišče«. Z imeni, ki ta čas krožijo, sam tega obeta ne vidi, temveč meni, da »bomo namesto ustavnega sodišča dobili marksistični krožek, ki ne bo užival nobenega ugleda v tej državi«.
Zbor za republiko: Jourová in Accetto, prevzemita odgovornost!
Na razkritje 3. točke opomnika za obisk nekdanje podpredsednice EK Vĕre Jourove na ustavnem sodišču marca 2023 se je odzval tudi Zbor za republiko. Opomnik namreč razkriva, da je imela Jourová »jasno nalogo vplivati na ustavno presojo« novele zakona o RTV Slovenija na ustavnem sodišču. Odgovorni bi v tem primeru morali prevzeti odgovornost, menijo. Iz razkrite 3. točke opomnika je po njihovem prepričanju razvidno, da je Jourová vplivala na takratnega predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta in da je ta pod pritiskom klonil, čemur je nato sledila odprava zadržanja novele zakona o RTV Slovenija. S tem je ustavno sodišče, kot navajajo, prižgalo zeleno luč »brutalnim kadrovskim čistkam in popolni podreditvi javne RTV dominantni politiki, kar ima dolgoročne posledice za demokratične procese v državi«. Po njihovem prepričanju je tudi jasno, da sta tako Jourová kot Accetto javno lagala, ko sta zanikala svoj kakršen koli pogovor na temo ustavnosodne presoje novele. »S temi ravnanji sta povzročila neizmerno škodo ne le sebi, svojemu moralnemu ugledu in kredibilnosti (kar je tu še najmanj pomembno), temveč predvsem in v prvi vrsti ugledu in verodostojnosti EK in ustavnega sodišča,« so zapisali. Po njihovem prepričanju je zdaj nujno »priznanje katastrofalnih napak« in sprejetje odgovornosti vseh vpletenih. »Kdo so vpleteni, vemo. Kakšne so pravne in politične posledice njihovih dejanj, tudi vemo. Če se bomo sprenevedali in gledali stran, kot to počnejo dominantna politika in njeni mediji na čelu z RTV Slovenija, se lahko poslovimo še od zadnjih ostankov pravne države,« so v Zboru za republiko sklenili svojo izjavo.
Kazenska ovadba in odziv dr. dr. Jakliča
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) pa je 19. oktobra na Specializirano državno tožilstvo (SDT) zoper ustavnega sodnika Mateja Accetta podala naznanilo utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. »Sprememba stališča ustavnega sodišča po sestanku z Vĕro Jourovo, od zadržanja do odprave zadržanja zakona o RTV, kaže na nesporno zlorabo uradnega položaja in prestop uradnih pravic za olajšanje političnih ciljev vlade Roberta Goloba,« so izpostavili. SDT je omenjeno civilno iniciativo nato obvestilo, da so naznanilo zoper ustavnega sodnika Mateja Accetta oziroma spis odstopili okrožnemu državnemu tožilstvu, saj, kot so razložili, SDT ni pristojno za reševanje zadeve.
Prav tako je nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič zaradi novih dejstev, ki so se razkrila v dokumentu EK, na ustavno sodišče vložil predlog za izločitev sodnika Mateja Accetta iz odločanja o zadevi RTV Slovenija.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče pa je ustavni sodnik Klemen Jaklič o predmetni zadevi jasno dejal, da uradna izjava Ustavnega sodišča RS ni bila predmet odločanja kolegija ustavnih sodnikov, temveč je bila pripravljena in objavljena samoiniciativno – brez vednosti ali soglasja drugih sodnikov torej. »Če nekdo sam od sebe izda izjavo v imenu ustavnega sodišča, ne da bi bili o tem obveščeni ali da bi o tem odločali tudi drugi sodniki, potem to ni več delo kolegija. To je soliranje, ki spodkopava zaupanje v institucijo.« Ob tem je Jaklič poudaril, da ustavno sodišče niso posamezniki, pa naj gre za predsednika ali kogarkoli drugega, ampak gre za »skupno telo, ki odloča kolegialno in po pravilih«. »Če se začne ustvarjati vtis, da lahko posameznik govori v imenu vseh, to pomeni, da se institucija od znotraj razkraja,« je dodal.
