Dr. Jure Knez opozarja: Noro je, da o tem odločamo na referendumu

Piše: SBC – Klub slovenskih podjetnikov

»Ravno ta teden je en fant, član Katapulta, predstavljal svojo poslovno idejo v Zagrebu pred slovenskim investicijskim skladom in dobil pogoj, da podjetje ustanovi na Hrvaškem. To kaže tisto kruto realnost, da že s samo obdavčitvijo dela, s pogoji in s spodbudami enostavno nismo dovolj dobro sledili svetu. In to nas zna v prihodnosti kar precej udariti,« svari dr. Jure Knez, soustanovitelj in predsednik slovenskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, ki se je nedavno uvrstil na mednarodni seznam Leaders50 izjemnih voditeljev z vsega sveta.

Novi principi vodenja in upravljanja podjetja, ki jih uvajate v Dewesoftu, so v svetu vedno bolj prepoznani, kar potrjuje tudi vaša uvrstitev na seznam 50 izjemnih svetovnih voditeljev. Za kakšne principe vodenja in upravljanja konkretno gre?

Znan podjetnik je rekel, da podjetje navzven izgleda kot labod, ki mirno plava po gladini, ko pogledaš pod vodo, pa vidiš, da maha kot zmešan, da kam pride. In točno tako je tudi pri nas. Stvari, ki navzven izgledajo enostavne, znotraj podjetja pomenijo en kup debat, demokracije in pogovorov o tem, kako smo lahko boljši. Dejstvo je, da je treba podjetje vedno spreminjati in prilagajati glede na velikost. Nikoli ni stabilno. So pa določene stvari, ki pri tem zelo pomagajo. Pri nas je sistem nagrajevanja in solastništva tisti, ki nas zagotovo vse postavi na isto stran, na isti breg. Potem pa so še drugi principi. Zdaj uvajamo mikropodjetja, da bo podjetje sestavljeno iz več manjših enot, ki sodelujejo, ki so odgovorne za svoje področje in so za to tudi nagrajene. Podjetje se mora stalno spreminjati.

Omenili ste demokracijo znotraj podjetja. Ampak verjetno kdaj nastopi tudi trenutek, ko se ta demokracija konča in morate vi ali pa kdo drug v podjetju sprejeti odločitev in določiti, kako bodo stvari potekale?

Pokopališča so polna nenadomestljivih ljudi, tako da bo slej ko prej prišel čas, ko se bodo morali vodje odločati brez mene. In prej ko to pride, bolje bo za dolgoročni obstoj podjetja. Pri takih odločitvah je treba biti vedno previden, da ne posežeš prevečkrat, in da so to v bistvu tiste stvari, ki bi, če jih ne spremeniš na tak način, res bistveno vplivale na to, da podjetje ne bi delovalo dobro. V prihodnosti si zagotovo želim, da se praktično vse odločitve sprejemajo brez mene, da lahko delam na stvareh, ki bodo pomenile določeno dodano vrednost. Podjetje pa mora vsekakor delovati dobro tudi brez nekega posameznika.

Sistem solastništva pa se je, kot pravite, v vašem primeru izkazal kot dober?

Sistem solastništva je taka čudna žival. Lahko je narejen na silo, na hitro, in gre lahko zelo narobe. Če pa je pravilno zasnovan in če se ga resnično živi, potem lahko deluje zelo dobro, kar v našem primeru dokazujemo že več kot deset let. Zdaj je okoli 20 % lastništva v rokah zaposlenih. Donosi so lepi, s tem pa zaposleni tudi bolje razumejo delovanje podjetja.

Kaj pa, če bi se podjetje na neki točki znašlo v krizi in bi začelo poslovati z izgubo? To bi lahko povzročilo kar nekaj nezadovoljstva med zaposlenimi, ki so solastniki podjetja?

O tem se pogovarjamo praktično na tedenski ravni, spremljamo rezultate. Odkar smo ga uvedli, ta sistem ni samo sistem solastništva, ampak tudi sistem upravljanja, ki je povezan s tem, in ne pustimo, da bi stvari dlje časa šle narobe. V primeru težav bi na koncu leta vsi zelo dobro vedeli, zakaj je prišlo do tega. Odkar smo uvedli ta sistem, praktično ni meseca, ko bi delovali res slabo, se pa lahko takoj vidi manjša učinkovitost. Vse te stvari se zelo dobro in konkretno opazijo, tako da mislim, da zaposleni zelo dobro razumejo, kaj se dogaja.

Upravljanje s kadri je v podjetju seveda zelo pomembno. Kako ravnate, če v podjetje pride nekdo, ki vanj ne sodi, saj širi negativno energijo in slabo vpliva na odnose?

Pri nas kar precej potrpimo, ker vsakemu poskušamo najti prostor pod soncem. V določenih zelo izjemnih primerih – to je bilo mogoče par ljudi, ki res niso sodili v kulturo, saj sta kultura podjetja in kodeks jasno določena – pa se je treba s takimi čim prej raziti, ker vemo, da eno slabo jabolko v zaboju uniči cel zaboj. Tukaj je treba biti strikten, čeprav smo še vedno bistveno premalo striktni.

Kot ste rekli, dajete poudarek tudi oblikovanju mikrotimov. Kako to deluje in kakšna je po vašem optimalna velikost delovnih skupin?

Po teoriji je optimalna velikost od 5 do 10, v kakšnih ekstremnih primerih tudi kakšen več. To je tista velikost, kjer se nihče ne more skriti, kjer vsak dobro ve, zakaj je tam. Na ta način si želimo – to bomo uvedli v začetku naslednjega leta –, da vsi delujejo kot neki start-upi in da so odgovorni za svoje izkaze poslovnega izida, torej bodo dobili tudi individualne številke. Naredili smo ogromno matematike, da se tudi vidi, kje smo z leti in z velikostjo podjetja ustvarili določene neoptimalnosti, kar se zagotovo zgodi. Zdaj bomo na osnovi teh mikropodjetij na novo začeli optimirati procese in verjamem, da bo to uspešno.

Nedavno ste opozorili, da ogromno slovenskih start-upov dejansko nastaja v tujini. Kje vidite razloge, da se to dogaja?

Tukaj v Sloveniji enostavno nismo bili sposobni ustvariti poslovnega okolja, primerljivega z našimi najbližjimi sosedi. Ravno ta teden je en fant, član Katapulta, predstavljal svojo poslovno idejo v Zagrebu pred slovenskim investicijskim skladom in dobil pogoj, da podjetje ustanovi na Hrvaškem. To kaže tisto kruto realnost, da že s samo obdavčitvijo dela, s pogoji in s spodbudami enostavno nismo dovolj dobro sledili svetu. In to nas zna v prihodnosti kar precej udariti, ker vemo, da nekatera podjetja res uspejo, plačujejo pa davke in zaposlujejo v državah, kjer so ustanovljena. To je treba nujno čim prej spremeniti.

Če bi lahko takoj uvedli recimo dve, tri spremembe v slovenskem poslovnem okolju, katere bi to bile?

Mislim, da je treba znižati dohodnino. To pomeni, da bomo vsi dobili večji neto za isti bruto. To je tista stvar, kjer smo res na repu. Poskrbeti je treba tudi za konkurenčnost, torej spodbujanje mladih, česar se mi zdi, da tudi ne znamo narediti. Pa birokracija, ki nas tepe, in s tem je povezana tudi optimizacija javne porabe. Smo čez neko zdravo mejo: gospodarstvo dela dobro, pa kljub temu ustvarjamo primanjkljaj, in to na dolgi rok ni vzdržno. Pri bančni krizi, pri covidu je bilo nekako normalno, da se država v tistem času zadolži, da pomaga, ampak v času, ko je vse dobro, je treba pa varčevati. Na splošno je to malo protislovno, ampak v času krize je treba porabljati sredstva, ki se privarčujejo v času, ko je vse dobro.

Razvojni zakon prinaša nekaj sprememb v slovenskem poslovnem okolju, od razvojne kapice, možnosti dela upokojencev ob polni pokojnini, pa tudi nekaj olajšav za podjetnike. Kako vi vidite ta zakon?

Ta zakon je bil nekoliko nesrečen, ker je v bistvu za pol leta zavrl vse spremembe, ki so nujno potrebne, zato moramo ta čas prebroditi. So stvari, ki jih je zagotovo treba spremeniti. Večina stvari v razvojnem zakonu je pa dobrih.

Kako ocenjujete razvojno kapico in možnost dela upokojencev ob polni pokojnini?

Razvojna kapica je eden izmed, recimo, petih ukrepov za znižanje obdavčitve dela. Najbolj primeren se mi zdi zagotovo dvig splošne olajšave, potem recimo premiki dohodninskih razredov in tako naprej. Kapica je eden izmed njih, ki bi ga po mojem mnenju morali sprejeti, ampak najbrž nazadnje, ko se uredijo vse druge stvari.

Kar pa se tiče dela upokojencev, je to absolutno edina prava pot in je res noro, da o tem razpravljamo ali se odločamo na referendumu. To je narobe, to bi bilo treba sprejeti in to je to.

Kakšno smer razvoja države pričakujete, da se bo začrtala na referendumu 6. decembra?

Mislim, da se moramo iz tega nekaj naučiti. Naučiti se moramo, da se je treba pogovarjati, da se je treba usklajevati. Mislim, da vsi vemo, da je stvari, ki sem jih prej omenil, treba spremeniti. Lahko pa se to poskuša spremeniti na silo ali na napačen način, moje mnenje pa je, da je treba z dialogom priti do rešitev, ki bodo dobre za vse, in to čim prej. Slabost tega razvojnega zakona pa je, da če ne bo sprejet, bodo za eno leto praktično onemogočene spremembe vseh zakonov, ki se jih dotika, kar bo zelo slabo, ker se jih dotika kar precej. Tako da bomo skupno spet izgubili dve leti, praktično čisto brez veze.

Ravno v zadnjih dneh je na Kitajskem potekal pomemben vrh med ameriškim, ruskim in kitajskim predsednikom. Kako vidite trenutno razmerje sil v svetu in položaj Evrope, ki je ni več zraven največjih sil?

Tako je. Kitajska dela veliko stvari pravilno. Amerika se gre svoj »power play«. Že kar nekaj let smo v svetu priča polarizaciji, kar otežuje poslovanje, sploh nam, ki delamo na globalnem trgu. Evropa se ukvarja sama s seboj. Namesto da bi delala korenite in hitre spremembe, se pogovarjamo o res neumnostih. Vsaka civilizacija ima določen rok trajanja, je v porastu, potem gre v zaton. In če se Evropa ne bo kmalu zbudila, bo pač postala kraj, kamor bodo Kitajci vozili svoje otroke na turistične obiske in jim nas kazali kot kakšne eksotične živali, pa jim rekli: »Vidiš, če ne boš priden, se bo tudi tebi to zgodilo.«

Veliko je skrbi, da bi Kitajska, če bi postala glavna velesila na svetu, začela izvažati svoj avtoritarni način vladanja po svetu.

Kitajska, če jo poznaš malo bolje, ima jasna pravila, ni pa tako, da bi ljudi pretirano omejevala. To je fama. Lahko ustvariš podjetje, lahko si uspešen. Jaz mislim, da so zmagovalci današnjega časa.

KDO JE JURE KNEZ

Dr. Jure Knez je doktor strojništva, podjetnik in inovator, soustanovitelj in predsednik trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft. Podjetje, ki ga je s partnerji ustanovil leta 2000, razvija merilne instrumente za avtomobilsko, letalsko in vesoljsko industrijo, med naročniki je tudi NASA. Dewesoft je znan po modelu solastništva zaposlenih. Knez je ustanovil tudi pospeševalnik Katapult za podporo mladim podjetnikom. Leta 2026 se je kot prvi Slovenec uvrstil na mednarodni seznam Leaders50 izjemnih voditeljev z vsega sveta. Jure Knez je član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov in njegov nekdanji predsednik.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine