V tiskani Demokraciji preberite: Štiri leta izgubljenih priložnosti za reševanje romske problematike

Piše: dr. Anton Olaj

Leto dni po tragični smrti Aleša Šutarja v Novem mestu se znova zastavlja vprašanje, zakaj država kljub dolgoletnemu poznavanju romske problematike ni zagotovila trajnejšega izboljšanja razmer.

Opozorila županov jugovzhodne Slovenije in Posavja kažejo, da težave ostajajo. Ob tem se ustvarja vtis, da je treba rešitve šele poiskati, čeprav so že dolgo znane.

Sistemsko delo v obdobju 2020–2022

Vlada Janeza Janše je leta 2020 ustanovila medresorsko delovno skupino za obravnavo romske problematike, ki sem jo vodil najprej kot državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, pozneje pa kot generalni direktor policije. V njej so sodelovali predstavniki državnih organov, lokalnih skupnosti in romske skupnosti.

Izhodišče je bilo jasno: romske problematike ni mogoče reševati z ukrepi enega samega resorja. Policija skrbi le za javni red in varnost, ne more pa nadomestiti izobraževalnega sistema, socialnih služb, zaposlovalne politike ali pristojnosti občin. Zato smo oblikovali celovit pristop, ki je povezoval ta področja z urejanjem bivanjskih razmer in spoštovanjem pravnega reda.

Do marca 2022 je delovna skupina opravila osem rednih in tri dopisne seje ter dokončno oblikovala predloge sistemskih sprememb. Po zahtevnem medresorskem usklajevanju je skupina decembra 2021 soglašala s temeljito preoblikovanim Nacionalnim programom ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030, ki ga je nato sprejela vlada. Namen našega dela ni bil zgolj pripravljati dokumente, temveč zagotoviti njihovo izvajanje z jasno določenimi nalogami in odgovornostmi ministrstev.

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine