Piše: Vida Kocjan
Zoran Janković je na čelu Ljubljane že dve desetletji. Tokrat se za župana poteguje že sedmič, čeprav je še nedolgo tega zatrjeval, da ne bo več kandidiral. Star je 73 let. Njegovo županovanje so zaznamovali številne preiskave, očitki o korupciji in vprašanja glede premoženja in poslovnih povezav njegove družine. Nekatere zadeve so se končale z oprostilnimi sodbami, druge s procesnimi odločitvami, tretje so še odprte. To traja že dve desetletji. Kako je mogoče, da je župan z dolgo zgodovino preiskav še vedno brez pravnomočne kazenske obsodbe?
Zoran Janković je ob prvi županski kandidaturi leta 2006 prišel iz Mercatorja, kjer je od leta 1997 vodil upravo, nadzorniki pa mu niso več podaljšali mandata. Znana je tudi izjava Toneta Ropa: »Jaz sem te nastavil, politika te je nastavila.« V Mercator.
Župan, ki deluje kot politična institucija
Na županskih volitvah leta 2006 je zmagal. Njegova politična moč se je utrdila z naslednjimi volilnimi zmagami, leta 2011 pa je ustanovil stranko Pozitivna Slovenija in na državnozborskih volitvah dosegel prvo mesto. Ker ni znal šteti do 46 (poslancev za izvolitev za mandatarja), mu ni uspelo postati predsednik vlade in se je vrnil na ljubljanski magistrat. V tem času je tudi osebno zelo obogatel, morda še bolj pa njegovi družinski člani, ki živijo izjemno razkošno. Družini je bilo odpisanih več deset milijonov evrov dolgov, ni pa znano, ali in koliko davkov sploh plačujejo. Znane so tudi njihove povezave z davčnimi oazami, kot so Ciper in podobne.
Pri številnih aferah, povezanih z Jankovićem, gre za niz različnih primerov: od poslovanja v času Mercatorja, prek projekta Stožice in podjetja Gratel, do premoženjskih vprašanj, poslov družinskih podjetij in očitkov glede izdajanja dovoljenj za gradnjo kanala C0 pa tudi tistih o »desetih odstotkih«. Postavlja se tudi vprašanje, ali je bila pri velikih mestnih projektih zagotovljena zadostna ločnica med političnim odločanjem, poslovnimi interesi in nadzorom.
Stožice: številna odprta vprašanja
Zamisel o velikem športnem in trgovskem središču je bila predstavljena kot dokaz, da Ljubljana zmore izpeljati investicijo evropskega merila. Zgrajena sta bila stadion in športna dvorana, trgovski del kompleksa pa ni bil dokončan v prvotno načrtovanem obsegu in še danes je tako. Projekt je spremljalo zapleteno finančno ozadje. Pri njem so sodelovali Mestna občina Ljubljana, zasebni partner Grep, banke, izvajalci in podizvajalci. Gradnja je bila povezana z velikimi finančnimi obveznostmi, težavami pri financiranju in neplačanimi terjatvami. Slednje je terjalo tudi smrtno žrtev. Preiskovalci in tožilci so obravnavali tudi sume zlorabe položaja, preslepitve pri pridobivanju posojil in nepravilnosti pri uporabi sredstev.
V enem od postopkov, povezanih s parkirišči in financiranjem projekta, je bil Janković obtožen, da naj bi kot župan z določenimi odločitvami omogočil korist drugemu subjektu oziroma sodeloval pri pridobivanju sredstev na podlagi spornih dokumentov. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je junija 2023 oprostilo. Višje sodišče pa je nato 2. aprila 2025 ugodilo pritožbi tožilstva in zadevo vrnilo v novo sojenje.
Druga zgodba iz Stožic je povezana s hladilno strojnico in družbo Energetika Ljubljana. Tožilstvo je Jankoviću očitalo, da naj bi kot župan napeljeval direktorja javnega podjetja k ravnanju, ki bi koristilo družbi Grep, ter obravnavalo tudi nakazilo v višini 100.000 evrov. V tem primeru je bil postopek ustavljen.
Gratel: donacija in sum podkupovanja
Med odmevnejšimi primeri je tudi zadeva Gratel. Družba je sodelovala pri gradnji telekomunikacijskega omrežja v Ljubljani. V središču kazenskega postopka je bila donacija družbe Gratel za obnovo Ljubljanskega gradu. Tožilstvo je menilo, da je bila donacija povezana z županovim ravnanjem oziroma da bi lahko pomenila nedovoljeno korist. Janković pa je trdil, da ni šlo za podkupnino. Leta 2019 je bil na prvi stopnji oproščen. Tožilka se je pritožila, vendar je bila oprostilna sodba pozneje potrjena. Zadeva se je tako končala v Jankovićevo korist. Primer Gratel je zato pomemben zaradi vprašanja, kje je meja med običajnim poslovnim sodelovanjem, donacijo javni ustanovi in morebitno nedovoljeno koristjo za nosilca javne funkcije.
Farmacevtka in izločeni dokazi
Posebno pozornost je vzbudila tudi zadeva, povezana s farmacevtko. Tožilstvo je Jankovića sumilo sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje (spolne usluge v zameno za službo). Primer je temeljil tudi na prikritih preiskovalnih ukrepih in zvočnih posnetkih. Sodišča so presodila, da tožilstvo dokazov ni uporabilo v zakonsko določenem roku. Zato so bile listine in posnetki izločeni iz spisa, njihovo uničenje pa je bilo odrejeno. Višje sodišče je pritrdilo odločitvi o izločitvi dokazov, nato pa je bila zavrnjena tudi zahteva za sodno preiskavo. Vrhovno sodišče je leta 2018 zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila tožilka.
Mercator, davki
Kazenski zadevi izvirata tudi iz obdobja, ko je Janković vodil Mercator. Ena se je nanašala na poslovanje družbe Mercator v Nišu, druga pa na prodajo delnic Mercatorja in domnevno izogibanje plačilu davka od dobička iz kapitala. V zadevi Mercator Niš je bil Janković oproščen, višje sodišče pa je leta 2017 zavrnilo tožilčevo pritožbo. V zadevi prodaje delnic je bil leta 2022 na prvi stopnji oproščen obtožbe o zatajitvi finančnih obveznosti. Tožilka se je pritožila, vendar je višje sodišče 12. aprila 2023 pritožbo zavrnilo in potrdilo oprostilno sodbo.
Številni postopki, brez pravnomočne obsodbe
Na svoji uradni spletni strani je Janković 2. aprila 2025 objavil pregled kazenskih postopkov, ki jih razdeli na obdobje vodenja Mercatorja in obdobje županovanja. Za obdobje Mercatorja navaja dva postopka, od katerih je eden zaključen. Za obdobje županovanja navaja šest postopkov, od katerih so bili po njegovem pregledu štirje zaključeni.
To pomeni osem navedenih kazenskih zadev v njegovem lastnem pregledu, ne pa nujno vseh prijav, predkazenskih preiskav, policijskih obravnav ali drugih postopkov, ki so se kadar koli dotaknili njega ali njegovih poslovnih povezav. Dodatno je Specializirano državno tožilstvo zahtevalo sodno preiskavo zoper Jankovića in še dvajset oseb. Zato številke iz aprila 2025 ni mogoče predstavljati kot popolnega in dokončnega števila vseh njegovih kazenskih postopkov do danes.
Janković doslej v obravnavanih zadevah ni bil pravnomočno kazensko obsojen. Razlogi so različni. V nekaterih primerih je sodišče po obravnavi dokazov izreklo oprostilno sodbo. To velja za Gratel in prodajo delnic Mercatorja. Zapisali so, da obtožba ni bila dokazana na način, ki ga zahteva kazenski postopek. V nekaterih primerih so bili odločilni procesni razlogi. Pri primeru farmacevtke so bili dokazi izločeni zaradi nepravilnosti pri njihovi uporabi. V nekaterih zadevah je bila zahteva za preiskavo zavrnjena ali je bil postopek ustavljen. Nekatere zadeve pa kljub velikemu časovnem odmiku še vedno niso dokončno končane. Najbolj očiten primer je postopek glede Stožic, v katerem je bila oprostilna sodba razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje.
Na strani tožilstva izstopa Blanka Žgajnar, višja državna tožilka Specializiranega državnega tožilstva. Pojavlja se v več odmevnih zadevah: Farmacevtka, Gratel, Tritonis in več postopkih, povezanih s Stožicami. Na sodni strani pa je pomembno ime Mojca Kocijančič. Tudi sicer so znani primeri javnega navdušenja kakšne od sodnic v stilu »Nekaj ta naš Zoki ima«.
Electa in družinski dolgovi
Ena najbolj občutljivih zgodb, ki spremljajo Jankovićevo družino, je t. i. finančno prestrukturiranje Jankovićevih podjetij iz skupine Electa. Poročali smo o okoli 29 milijonih evrov odpisanih dolgov podjetij iz skupine Electa. Nekateri omenjajo celo odpise v višini 45 milijonov evrov. V zgodbah o Electi so se pojavljala tudi vprašanja o sestavi upnikov, izvoru terjatev in vlogi posameznikov, ki so bili povezani z družino. Poznavalci so opozarjali na nenavadna razmerja med upniki in dolžniki, na finančne tokove ter na možnost, da so imeli nekateri upniki tesne osebne ali poslovne povezave z družino Janković.
Posebno pozornost je pritegnil Jan Bec, ki je glede na ugotovitve povezan z družino Janković tudi prek partnerskega razmerja z županovo nečakinjo. Njegova podjetja so se pojavila med pomembnejšimi upniki Electe. Imel je pomembno vlogo pri prevzemanju premoženja Jankovićevih. To samo po sebi še ne dokazuje nezakonitosti. Vendar pa so legitimna vprašanja, ali so bile terjatve resnične, kako so nastale, od kod je izviral denar za njihovo financiranje in ali so bili vsi upniki obravnavani enakopravno.
Dodatno pozornost so pritegnile transakcije iz leta 2022. Po dokumentih naj bi Zoran Janković prevzel dolgova svoje soproge Marije (Mije) Janković in snahe Ursule Gawish do podjetja AEGIS, povezanega z Janom Becem. V istem obdobju naj bi odstopil terjatev, ki jo je imel do Electe Holding, in jo prodal oziroma prenesel na AEGIS. Po navedbah je bilo po pobotu obveznosti na njegov račun nakazanih 640.948 evrov.
Tako v tem kot tudi v drugih primerih se postavljajo vprašanja o davčnih obravnavah, dejanskih vrednostih terjatev in izvoru sredstev. Bistveno vprašanje je tudi, ali so bile transakcije ustrezno prijavljene in ali so bila vsa premoženjska razmerja pravilno predstavljena pristojnim institucijam, med drugim tudi KPK. Veliko vprašanje je tudi morebiten vpliv Zorana Jankovića na zdaj že nekdanjega direktorja Finančne uprave RS (Furs) Petra Gruma. Po odhodu s Fursa v času zdajšnje vlade se je namreč zaposlil v »Jankovićevi veliki družini« – v enem izmed podjetij v občinski lasti.
Kanal C0, nova kazenska preiskava
Kanalizacijski sistem kanal C0 je eden bolj spornih infrastrukturnih projektov v Ljubljani. Njegov namen je povezati kanalizacijske sisteme Medvod, Vodic in Ljubljane ter odpadne vode speljati proti centralni čistilni napravi v Zalogu. Trasa poteka tudi čez vodovarstveno območje, ki je pomembno za oskrbo Ljubljane s pitno vodo. Obstaja veliko tveganje, da bo ob poškodbi kanalizacijskega sistema prišlo do onesnaženja podtalnice. Veliko vprašanje je tudi, ali so bila vsa dovoljenja izdana po pravilnem postopku in ali so bile javnosti ter zainteresiranim organizacijam zagotovljene vse zakonske možnosti sodelovanja. Slednje je posebno pomembno za čas, ko je vlado vodil Robert Golob.
Maja 2026 je Upravno sodišče RS ugodilo tožbi organizacije Alpe Adria Green in razveljavilo odločbo ministrstva, da za določene posege pri gradnji kanala C0 ni potrebna presoja vplivov na okolje. Zadevo so vrnili v ponovno odločanje.
Projekt je dobil tudi kazenskopravno razsežnost. Specializirano državno tožilstvo zahteva sodno preiskavo zoper 21 oseb zaradi suma različnih kaznivih dejanj. Med očitki, ki so bili javno predstavljeni, so sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, dajanje podkupnine in napeljevanje k zlorabi položaja oziroma zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Preiskava je sledila kriminalističnim aktivnostim, ki so januarja 2025 zajele več lokacij po Sloveniji.
Zakaj se postopki vlečejo?
Dolgotrajnost postopkov je ena od najbolj izpostavljenih značilnosti Jankovićeve sodne zgodovine. Nekateri primeri so se začeli pred več kot desetletjem. Če se pomembni primeri vlečejo več let, če se sodbe razveljavljajo in če se nekateri postopki končajo zaradi procesnih napak, državljani težje razumejo, kaj je bilo dejansko ugotovljeno. Zato je poleg zakonitosti postopkov pomembna tudi učinkovitost pravosodja. In zdaj smo pri bistvu. Zoran Janković je za hrvaško televizijo v oddaji »Nedjeljom u 2« z voditeljem Aleksandrom Stankovićem 29. junija 2014 na vprašanje: »Ali se bojite usode Janeza Janše? Vračam se k zgodbi o korupciji in kazenskih ovadbah proti vam. Se bojite, da bi se vam lahko nekega dne zgodilo, da bi vas obsodili in poslali v zapor?« odgovoril: »Niti slučajno. V vseh teh letih sem bil na področju izvršne oblasti največji nasprotnik politike Janeza Janše. Ne njega osebno, ampak njegove politike.«
Afera 10 odstotkov
Afera »10 odstotkov« je ena od najbolj neposrednih javnih obtožb, ki so se pojavile v povezavi z Zoranom Jankovićem v letu 2026. V središču je odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Marca 2026 so bili objavljeni pogovori z znanimi slovenskimi osebami, med drugim tudi z Nino Zidar. Na enem od posnetkov je govorila o Jankoviću in dejala, da ima pri poslih »svojih 10 odstotkov«, »mu daš 10 odstotkov in to je to«. Omenila je tudi gradnjo hotela InterContinental v Ljubljani, ki ga je gradila družba srbskega poslovneža Miroslava Miškovića. Po njeni pripovedi naj bi Jankovićev sin posredoval pri investitorju in mu določil, s katerimi podjetji mora sodelovati. Janković je to zanikal, vložil zasebno kazensko in odškodninsko tožbo ter zahteval 25 tisoč evrov odškodnine in opravičilo. Dne 24. septembra 2026 sta Janković in Zidar Klemenčičeva sklenila poravnavo, ki postavlja še več vprašanj kot odgovorov.
Povezave in kapital z Balkana
V času županovanja Zorana Jankovića je Ljubljana postala pomembna tudi za okrepljeno prisotnost balkanskega kapitala v ljubljanskih nepremičninah, gradbeništvu in komunalni infrastrukturi. Med najvidnejšimi imeni so bili Miroslav Mišković, Mladen Milanović in Nikola Petrović.
Miškovićeva Delta je leta 2008 napovedala 242,5 milijona evrov vredno investicijo v trgovski del Stožic, vendar projekta ni dokončala. Pozneje je kupila zemljišče na Bavarskem dvoru in tam leta 2017 odprla hotel InterContinental, katerega gradnja je bila ocenjena na približno 50 milijonov evrov.
Milanovićev MG Mind je leta 2015 prevzel Komunalno podjetje Ljubljana (KPL), ki ima pomembno vlogo pri vzdrževanju ljubljanskih cest in komunalni infrastrukturi. KPL je že pred prevzemom imel dolgoročno koncesijo z Mestno občino Ljubljana, sklenjeno leta 2006. Podjetje je od leta 2015 z občino sklenilo za približno 52 milijonov evrov pogodb. Skupina je pridobila tudi povezavo s Tovarno asfalta Črnuče, leta 2024 pa še nedokončani trgovski del Stožic, ki ga je kupila od Izeta Rastoderja.
Pozornost je vzbudil tudi Nikola Petrović. Njegovo podjetje NG Projekt je leta 2024 na dražbi kupilo 9.243 kvadratnih metrov občinskih zemljišč v Trnovem za 2,68 milijona evrov brez DDV. Podjetje je bilo ustanovljeno le dva tedna pred objavo prodaje in je bilo edini ponudnik. Policija je leta 2025 potrdila, da preverja okoliščine prodaje, Janković pa je potrdil, da Petrovića pozna in da sta se srečevala.
Sami poslovni posli in poznanstva še niso dokaz nepravilnosti, odpirajo pa vprašanja o preglednosti prodaje občinskega premoženja, javnih naročil, koncesij in vplivu poslovnih povezav na mestne odločitve. Ključno vprašanje ostaja, ali je Ljubljana pri teh poslih dobila najboljše pogoje in ali so bili vsi vlagatelji obravnavani enakopravno.
Za konec
Jankovićeva politična kariera je zelo obremenjena z velikim številom resnih očitkov in dolgotrajnih postopkov. Jankovićev primer tudi presega vprašanje osebne usode enega politika. Odpira širše vprašanje, kako dobro slovenski sistem nadzira ljudi, ki imajo dolgoletno politično moč, velik vpliv na javne investicije in tesne stike z gospodarskimi krogi. Odgovora nanj ne morejo dati samo volitve ali medijski naslovi. Potrebni so učinkoviti nadzorni organi, neodvisno sodstvo in pregledni postopki.
