Piše: Tone Kuzma
Ministrstvu za pravosodje.
Varuhu človekovih pravic.
Varuhu otrokovih pravic oziroma pristojni instituciji za varstvo otrokovih pravic.
Predsedniku Odbora za pravosodje v Državnem zboru.
Z ogorčenjem in razočaranjem sem sprejel novico, da so sodniki po kar treh letih odločanja sklenili, da dijaki, ki so izvajali nasilje in mučili svojo 13-letno sošolko, ne bodo odgovarjali za nasilništvo.
Sprašujem se, kakšno sporočilo s takšno odločitvijo pošiljamo žrtvi, njenim staršem, drugim otrokom in celotni slovenski javnosti?
Kaj naj si misli 13-letna deklica, ki je doživela nasilje, če po treh letih postopka izve, da za povzročeno trpljenje nihče ne bo odgovarjal za kaznivo dejanje nasilništva? Kdo ji bo povrnil občutek varnosti? Kdo bo prevzel odgovornost za posledice, ki jih lahko takšna izkušnja pusti na otroku za vse življenje?
Še posebej me moti vaš odziv po razsodbi, da boste zadevo preučili oziroma da boste preučili možnosti spremembe zakonodaje.
Kaj pa je bilo doslej? Ali obstoječa zakonodaja ne omogoča ukrepanja proti mladoletnikom, ki izvajajo nasilje?
V Sloveniji že obstajajo zakonske možnosti za obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Mladoletniki, starejši od 14 let, so lahko kazensko odgovorni po posebnih pravilih za mladoletnike. Sodišča jim lahko izrečejo vzgojne ukrepe, med drugim tudi oddajo v prevzgojni dom.
Prevzgojni dom Radeče še vedno deluje. Obstajajo tudi strokovni centri za otroke in mladostnike. Torej možnosti za ukrepanje že imamo.
Zato se upravičeno sprašujem, ali je res težava samo v zakonodaji ali pa tudi v tem, kako se obstoječa zakonodaja uporablja in kako odločno pristojne institucije ukrepajo.
Ne moremo sprejeti sporočila, da je nasilje nad otrokom nekaj, kar lahko ostane brez ustreznega odziva pravosodja.
Razumem, da je treba pri mladoletnikih upoštevati njihovo starost, osebnostni razvoj in možnost prevzgoje. Toda pravice mladoletnih storilcev ne smejo izničiti pravic žrtve. Tudi žrtev je otrok. Tudi ona ima pravico do varnosti, dostojanstva, zaščite in občutka, da pravna država stoji ob njej.
Prevzgoja ne pomeni nekaznovanosti. Razumevanje mladoletnosti ne pomeni opravičevanja nasilja. In prihodnost storilca ne sme biti pomembnejša od zaščite otroka, ki je nasilje že doživel.
Ne zagovarjam nepremišljenega kaznovanja otrok. Zagovarjam pa jasno odgovornost, dosledno izvajanje zakonov in ukrepe, ki bodo preprečili ponavljanje nasilja.
Zato od vas pričakujem konkretne odgovore:
1. Ali veljavna zakonodaja že danes omogoča ustrezno obravnavo mladoletnikov, ki izvajajo fizično, psihično in drugo nasilje nad vrstniki?
2. Zakaj po treh letih sodnega postopka v omenjenem primeru ni bila ugotovljena kazenska odgovornost za nasilništvo? Kakšni so bili konkretni pravni razlogi za takšno odločitev?
3. Ali je bila pri odločanju ustrezno upoštevana zaščita 13-letne žrtve in posledice, ki jih je zanjo povzročilo nasilje?
4. Ali nameravate preveriti, kako sodišča uporabljajo že obstoječe zakonske možnosti za obravnavo mladoletnih storilcev nasilnih kaznivih dejanj?
5. Kaj boste konkretno storili, da mladoletniki, ki ponavljajo nasilna dejanja, ne bodo ostajali brez ustreznih vzgojnih in drugih zakonsko predvidenih ukrepov?
6. Kako boste zagotovili, da bodo žrtve vrstniškega nasilja deležne učinkovite zaščite in da postopki ne bodo trajali nerazumno dolgo?
Gospod minister, javnost ne potrebuje še ene napovedi, da boste nekaj preučili. Potrebujemo konkretne odgovore, odgovornost in ukrepanje.
Če zakonodaja omogoča sankcioniranje mladoletnih storilcev, potem želimo vedeti, zakaj se te možnosti ne uporabljajo učinkovito. Če zakonodaja res ni dovolj jasna ali učinkovita, pa pričakujemo njeno izboljšanje. Toda spremembe zakonov ne smejo biti izgovor za neukrepanje danes.
Pravna država ne sme biti odločna samo do tistih, ki se ne morejo braniti. Njena dolžnost je predvsem zaščititi najranljivejše, naše otroke.
Ne smemo dopustiti, da otrok, ki je bil žrtev nasilja, dobi občutek, da je ostal sam, medtem ko se vsi ukvarjajo s pravicami tistih, ki so mu povzročili trpljenje.
Nasilje nad otroki ni otroška šala, ni nedolžna igra in ni nekaj, kar bi smeli pomesti pod preprogo. Je resen problem, ki zahteva resen odziv.
Od vas pričakujem jasen in vsebinski odgovor, ne zgolj splošnih zagotovil o prihodnjih analizah in morebitnih spremembah zakonodaje.
Otroci morajo vedeti, da jih država ščiti. Storilci pa morajo vedeti, da njihova starost ne pomeni, da lahko brez posledic povzročajo nasilje drugim.
KDO BO PREVZEL ODGOVORNOST ZA NASILJE NAD 13-LETNO DEKLICO?
Ne zahtevam maščevanja nad mladoletniki, zahtevam pa odgovornost, zaščito žrtev in dosledno uporabo zakonov, ki jih Slovenija že ima.
S spoštovanjem, Tone Kuzma
Državljan Republike Slovenije
