Piše: Vida Kocjan
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je v zadnjih letih postala eden vidnejših obrazov slovenskega levičarskega aktivizma. Njena organizacija in povezani zavod My Voice, My Choice sta med letoma 2022 in 2025 po javnih podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) skupaj izkazala približno 2,99 milijona evrov prihodkov.
Hkrati sta v vseh letnih poročilih navajala nič zaposlenih in nič stroškov dela. Večina denarja je šla za »stroške storitev« – torej za zunanje izvajalce, pogosto samostojne podjetnike.
Vzporedno je Kovačeva julija 2025 ustanovila lastno svetovalno družbo Roses and Solidarity d. o. o., ki je v slabih šestih mesecih imela skoraj 87 tisoč evrov prihodkov in več kot 41 tisoč evrov čistega dobička, to je okoli 14.800 evrov mesečnega prihodka in blizu 7600 evrov mesečnega dobička. Stroški dela so znašali 31.192 evrov, kar pomeni povprečno mesečno bruto plačo okoli 4645 evrov ob 0,42 zaposlenega na podlagi delovnih ur. Sedež podjetja je na Trgu komandanta Staneta 8 v Ljubljani, na naslovu z več sto poštnimi predalniki, kjer številna podjetja registrirajo formalni naslov brez lastne fizične pisarne.
Iz izkazov ni razvidno, kdo so bili naročniki in plačniki njenih storitev. Ko so jo novinarji vprašali o podjetju, je odgovorila, da delo opravlja v tujini, in prekinila novinarsko konferenco z besedami: »Ful ste luškani s temi vprašanji.«
Novinarji so »luškani«, Janez Janša, predsednik vlade, pa je »mucek«. To je odraz značaja Nike Kovač s 3 milijoni evrov prihodkov v kratkem času.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
