Piše: Suzana Colja Resnik
Slovenci o znanosti vemo več od evropskega povprečja, vendar smo pri presoji znanstvenikov bolj zadržani. O razlogih za ta razkorak so razpravljali na strateškem posvetu »Bistri, a ozkogledi«.
Posvet je Inštitut za strateške rešitve (ISR) v sodelovanju z družbo Alpacem Cement pripravil 19. oktobra v ljubljanskem Centru Rog. Izhodišče za razpravo so bili podatki Eurobarometra iz leta 2024. Da so znanstveniki inteligentni, meni 92,1 odstotka Slovencev, za ozkoglede pa jih šteje 47,4 odstotka, medtem ko evropsko povprečje znaša 27,6 odstotka. Slovenija je edina članica EU, v kateri je ta ocena pogostejša od nasprotne. Znanstvenike za nemoralne šteje 29,6 odstotka Slovencev in 19,5 odstotka prebivalcev EU, za poštene pa 56,7 odstotka Slovencev in 63,6 odstotka prebivalcev EU. Izobrazba na oceno o ozkoglednosti vpliva precej manj kot na vero v teorije zarote, zato odnosa do znanstvenikov ni mogoče pojasniti zgolj s pomanjkanjem znanja.
»Institucija zaupanja ne more zahtevati in ga ne ustvari z bolje oblikovanim sporočilom. Da je vredna zaupanja, mora pokazati s svojim ravnanjem,« je poudaril direktor ISR Tine Kračun.
Dediščina avtoritarne preteklosti
Dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave družbe Alpacem Cement, je opozoril, da je zaupanje v znanost najvišje v skandinavskih državah, najnižje pa v državah z izkušnjo avtoritarne oblasti. Ob tem je spomnil na Bartolov roman Alamut in geslo »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«, v katerem prepoznava miselnost evropskih avtoritarnih režimov tridesetih let prejšnjega stoletja. Če nihče ne ve, kaj je res, si je po tej logiki resnico najlažje izmisliti. »Če ljudje resnice ne dobijo pri meni, jo bodo iskali drugje. Vsega ne moremo znati vsi. Potrebujemo institucije, ki jim zaupamo, jih podpremo in naredimo verodostojne.«
Vuk je poudaril tudi, da podatki sami po sebi ne zadoščajo za zaupanje. »Lahko pokažemo vse podatke, a če ljudje tem podatkom ne verjamejo, če ne zaupajo tistemu, ki jih je pripravil, potem ta transparentnost ne pomaga nič.« V podjetju so se zato krepitve zaupanja najprej lotili med zaposlenimi, ki večinoma prihajajo iz lokalnega okolja in se s sosedi brez zadržkov pogovarjajo o delu v podjetju.
