Oglasno sporočilo; naročnik Občina Kobarid
Občina Kobarid v zadnjih letih pospešeno uresničuje razvojne projekte na področju infrastrukture, stanovanjske politike, gospodarstva, turizma, kmetijstva in varstva narave. Temeljna cilja ostajata ustvarjanje kakovostnih pogojev za življenje domačinov in razvoj kraja.
»Dolgoročni razvoj je mogoče graditi le z usklajenim vlaganjem v kakovost življenja prebivalcev, ustvarjanjem pogojev za gospodarsko rast ter ohranjanjem izjemnega naravnega okolja, ki predstavlja eno ključnih primerjalnih prednosti Posočja,« je povedal župan občine Kobarid Marko Matajurc in poudaril, da je občina uresničila že več projektov: stanovanjsko naselje Svino, urejanje plovbe po Soči, razvoj industrijske cone ter vlaganja v prometno in komunalno infrastrukturo. Med največjimi projekti aktualnega mandata pa izstopa gradnja Centra za zaščito in reševanje Kobarid, ki je največja investicija v zgodovini občine in združuje vse pomembnejše operativne službe sistema zaščite in reševanja: gasilce, gorske reševalce, civilno zaščito, radioamaterje, Rdeči križ, Karitas in druge organizacije, ki sodelujejo pri posredovanju ob nesrečah. Občina bo vzpostavila tudi subregijsko skladišče zaščite in reševanja, ki bi služilo celotni severnoprimorski regiji. Takšna rešitev bi bila zelo pomembna predvsem ob večjih naravnih nesrečah, saj bi bila nujna oprema bistveno bližje prizadetim območjem kot danes, ko je osrednje skladišče v Ajdovščini oddaljeno več kot sto kilometrov. V prihodnje občina načrtuje tudi umestitev helikopterske pristajalne ploščadi v neposredno bližino centra, kar bi še povečalo učinkovitost reševalnih intervencij.
Stanovanjsko vprašanje mladih
Posebno pozornost občina namenja reševanju stanovanjskega vprašanja mladih. V naselju Svino je odkupila približno 35.000 kvadratnih metrov zemljišč, namenjenih gradnji novega stanovanjskega naselja z 39 parcelami za mlade družine. Nakup zemljišč po dostopni ceni spodbuja mlade, naj ostanejo v domačem okolju. Interes za gradnjo v Kobaridu je že pred leti pokazala anketa, v kateri je občina v kratkem času prejela več kot dvesto izkazov interesa. Pripravljajo se še pravila prodaje zemljišč, ki bodo preprečevala špekulativne nakupe in preprodajo parcel. S projektom bodo, kot upajo, dolgoročno izboljšali demografske trende ter ustvarili pogoje za prihod novih prebivalcev.
Urejena obrtna cona
Ureditev obrtne cone Kobarid jug je pomemben razvojni korak; občina je zemljišče odkupila in s pomočjo evropskih sredstev uredila potrebno infrastrukturo za razvoj podjetništva. Večina parcel je že prodanih, kar potrjuje potrebo po novih gospodarskih površinah in interes lokalnih podjetnikov za širitev dejavnosti. Projekt omogoča nastanek novih delovnih mest ter krepitev lokalnega gospodarstva. Za prihodnji razvoj občine Kobarid je pomembna tudi zagotovitev zadostnih stavbnih zemljišč. Zato so izvedli postopke spremembe namenske rabe nekaterih zemljišč, ki so bila leta 2013 prekategorizirana iz stavbnih v kmetijska, s čimer so izboljšali razvojne možnosti kraja.
Uspešno do evropskih sredstev
Na področju pridobivanja evropskih sredstev je Občina Kobarid med uspešnejšimi slovenskimi občinami. Posebnost je, da večino projektne dokumentacije in prijav pripravijo zaposleni v občinski upravi, zato pri tem niso odvisni od zunanjih izvajalcev. V letu 2026 je bila občina uspešna na petih evropskih razpisih. Med podprtimi projekti so obnova ceste proti Kobariškemu Stolu, ureditev območja pri pokopališču, gradnja vodohrana na Trnovem, večnamenski objekt v Borjani ter razvoj kolesarske infrastrukture. Skupna vrednost pridobljenih evropskih sredstev za projekte, načrtovane oziroma izvedene v letu 2026, znaša približno 1,35 milijona evrov. Pomemben vir razvojnih sredstev predstavljajo tudi sredstva Triglavskega narodnega parka. Ta se uporabljajo za urejanje poti, izboljšanje vodovodnega sistema ter druge projekte, povezane z razvojem lokalnih skupnosti znotraj zavarovanega območja. Med drugim s pomočjo teh sredstev občina gradi vodovodno povezavo proti vasi Krn in podkrnskim planinam ter ureja infrastrukturo na območju parka.
Razvoj turizma v Kobaridu
Turizem ostaja ena najpomembnejših gospodarskih panog v občini Kobarid. Statistični podatki kažejo, da število obiskovalcev in nočitev iz leta v leto narašča. V prvih osmih mesecih leta 2026 je bilo zabeleženih več kot 219.000 nočitev, kar je okoli 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med najbolj prepoznavnimi znamenitostmi v občini je slap Kozjak, ki je najbolj obiskana naravna turistična točka. Samo v obdobju od aprila do sredine septembra 2026 ga je obiskalo več kot 118.000 ljudi. Turiste zanimajo zlasti naravne znamenitosti, pohodništvo, kolesarjenje in aktivnosti, povezane z reko Sočo, kot so kajakaštvo, raftanje, kopanje in ribarjenje.
Turistične namestitve
Razvojna strategija občine Kobarid temelji na dvigu kakovosti turistične ponudbe in privabljanju gostov z višjo kupno močjo. Namesto množičnega turizma in dodatnega širjenja kampov želi občina spodbujati razvoj kakovostnejših nastanitev, glampingov in drugih oblik trajnostnega turizma, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost ob manjših pritiskih na okolje. Zato je dobrodošlo, da vse več prebivalcev prepoznava priložnosti v oddajanju turističnih nastanitev in razvoju dopolnilnih dejavnosti.
Upravljanje reke Soče
Občina Kobarid je po tridesetih letih sprejela nov odlok, ki uvaja transparenten sistem spremljanja plovbe in uporabe vstopno-izstopnih mest na Soči, kar omogoča natančnejši vpogled v obremenjenost reke ter boljše načrtovanje razvoja infrastrukture. Tako je bilo med 15. marcem in 15. septembrom 2026 prodanih 71.239 dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest na Soči, v vseh treh občinah pa je dovolilnico kupilo 239.714 oseb. Občina Kobarid je s prodajo dovolilnic ustvarila 1,39 milijona evrov prihodkov, kar je za dobrih 24,3 odstotka oziroma slabih 300.000 evrov več kot v enakem obdobju lani. Prodaja dovolilnic za uporabo reke tako ustvarja pomembne prihodke, ki jih občina namenja izboljševanju dostopov, varnosti, vzdrževanju infrastrukture in varovanju naravnega okolja. Obenem si občina Kobarid prizadeva zmanjšati obremenitve rečnega ekosistema, zato so skrajšali čas, ko je dovoljena uporaba Soče za določene rekreativne aktivnosti. Na Občini Kobarid so dejali še, da dolgotrajna sušna obdobja in manjši pretoki Soče neposredno vplivajo na nosilnost prostora in možnosti izvajanja turističnih dejavnosti v Posočju. Zato skupaj s strokovnimi institucijami pripravljajo študijo nosilne zmogljivosti reke Soče, ki bo podala podlage za prihodnje upravljanje obiskovalcev in določanje omejitev pri plovbi.
Priložnosti zavarovanega območja
Pomemben razvojni dejavnik občine Kobarid je Triglavski narodni park, saj občina zavarovanega območja ne razume kot oviro, temveč kot priložnost. Ohranjena narava omogoča ustvarjanje kakovostnih turističnih produktov in je ključna vrednota za prebivalce in obiskovalce. Za ohranjanje naravnih znamenitosti je treba vlagati v infrastrukturo, ki obiskovalce usmerja na primerne poti in zmanjšuje negativne vplive na okolje.
Kolesarske poti
Med najpomembnejšimi izzivi prometne infrastrukture občine Kobarid je izboljšanje cestne povezave med Kobaridom in Breginjskim kotom ter naprej proti Italiji – prometnice, ki je v turistični sezoni močno obremenjena. Hkrati v Kobaridu intenzivno razvijajo kolesarsko infrastrukturo: novozgrajena kolesarska povezava od Kobarida prek Svina, Sužida in Starega sela je začetek povezave proti Robiču in Italiji. Italijanska stran svoj del že ureja, medtem ko projekt od Starega sela do Robiča zaradi naravovarstvenih zahtev na območju Nadiže čaka na izvedbo. Občina z Direkcijo RS za infrastrukturo pripravlja gradnjo kolesarske poti med Kobaridom in Trnovim ob Soči na odseku Velika rejda–Trnovo ob Soči, za katero je predvidenih 1,8 milijona evrov evropskih sredstev. Del trase je že urejen, zbirajo pa tudi podpise lastnikov zemljišč. Cilj je vzpostaviti povezavo Kobarid–Bovec, večinoma zunaj državne ceste. Občina razvija tudi kolesarske povezave proti Matajurju, Livku, Avsi, Jevščku, Breginju in Kobariškemu Stolu. Na območju Stola želijo povezati grebenske poti s planino Božca, po poti do Starijskega vrha ter naprej po gozdni cesti od vasi Trnovo ob Soči do Kobarida. Načrtovani sta tudi povezavi Kobarid–Drežnica–Krn ter po levem bregu Soče proti Trnovemu ob Soči. Ko bo gradnja končana, bo v občini okoli 70 kilometrov kolesarskih poti, kar bo pomembno prispevalo k trajnostni mobilnosti in razvoju aktivnega turizma.
Kmetijstvo in kulturna krajina
Pomemben steber razvoja občine Kobarid je kmetijstvo, saj lokalni kmetje ne zagotavljajo le hrane, ampak skrbijo tudi za urejenost krajine in ohranjanje kulturne podobe podeželja. Prav Občina Kobarid je med prvimi v Sloveniji uvedla subvencije za prirejo mleka in mesa in želi s to prakso nadaljevati tudi v prihodnje. Kmetje so ključni varuhi prostora ter naravne dediščine, zato si na občini prizadevajo izboljšati socialni položaj kmetov.
Kobariški razvojni projekti
V prihodnjih letih Kobarid čakajo številni razvojni projekti, kot so gradnja večnamenske dvorane v Drežnici, ureditev komunalne infrastrukture in čistilne naprave, pristajalna ploščad ob Centru za zaščito in reševanje Kobarid, ureditev infrastrukture na vstopno-izstopnem mestu Trnovo 1, varna pot v šolo in ureditev okolice telovadnice v Kobaridu, gradnja vodohrana v Krnu ter nadaljnja elektrifikacija podkrnskih planin. Načrtovani so tudi ureditev kanalizacije, vodovoda, elektrike in pločnikov v Breginju, nova stanovanjsko-poslovna stavba v Kobaridu, večnamenski objekt na Livku ter nadaljevanje projektov na področju kolesarskih in turističnih povezav. Poleg tega bo Občina Kobarid ohranjala tudi dobre odnose s Slovenci v Benečiji in razvijala čezmejno sodelovanje. Celoten razvojni koncept občine temelji na uravnoteženem povezovanju gospodarstva, turizma, kmetijstva in varovanja narave. Temeljna cilja razvoja občine Kobarid ostajata ustvarjanje kakovostnih razmer za življenje domačinov in razvoj kraja na način, ki spoštuje naravne danosti ter zagotavlja dolgoročno trajnostno prihodnost za naslednje generacije.
