Piše: Vida Kocjan
Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs in predsednik vlade Janez Janša sta konec septembra slovesno odprla sedež ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj v Mariboru. Gre za pomemben korak pri uresničevanju ciljev skladnejšega regionalnega razvoja in decentralizacije Slovenije. To ministrstvo je namreč prvo v državi s sedežem zunaj Ljubljane.
»Gre za jasno razvojno sporočilo, da je treba državo decentralizirati. Če želimo policentrični razvoj Slovenije, morajo tudi državne institucije slediti tej logiki,« je poudarila ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs. Predsednik vlade pa je napovedal nadaljnje selitve.
Prenos sedeža ni umik iz drugih delov Slovenije
Ministrica Kirbiš Rojsova je na otvoritveni slovesnosti izpostavila, da prenos sedeža ne pomeni umika iz drugih delov Slovenije. »Sedanja vlada se zaveda pomena regionalizacije, dostopnosti storitev državne uprave in javnih institucij. Zato ima naše ministrstvo poleg Maribora enote tudi v Štanjelu in Ljubljani. Tako na Štajerskem kot Primorskem bomo enote v prihodnje krepili.«
Če se razvija samo center, država dolgoročno slabi. Če se razvijajo vse regije, je močnejša tudi Slovenija kot celota. »Verjamem, da smo z današnjim odprtjem sedeža storili pomemben korak k temu cilju,« je povedala ministrica.
Prva lastovka, sledile bodo druge
Vlada Republike Slovenije s prenosom sedeža v Maribor uresničuje eno od konkretnih dejanj decentralizacije državne uprave, ki ima tudi neposreden učinek. Ministrstvo ima 262 zaposlenih, od tega 71 v Mariboru. To prinaša kakovostna delovna mesta in možnost, da ljudem iz severovzhodne Slovenije za sodelovanje pri vodenju države ni treba vsak dan potovati v Ljubljano ali se tja celo preseliti. V Ljubljano se vsak dan na delo vozi okoli 140.000 ljudi iz drugih občin in takšna stopnja centralizacije je dolgoročno nevzdržna.
»Decentralizacija bi bila dobrodošla tudi za prebivalce prestolnice. Z decentralizacijo bi se zmanjšala prometna obremenitev glavnega mesta, kjer se zaradi prometnega pritiska znižuje kakovost življenja, po drugi strani pa se dražijo nepremičnine in postajajo nenormalno visoke tudi v primerjavi z večjimi evropskimi mesti,« pa je ob tem dogodku dejal predsednik vlade Janez Janša.
Predsednik vlade je odprtje sedeža v Mariboru označil kot prvi korak k decentralizaciji države. »To je bila prva lastovka, sledile bodo druge. V Maribor prihajajo oddelki gospodarskega ministrstva, predvideno je več selitev celotnih sedežev ministrstev, razvojnih delov ministrstev v Mursko Soboto, na Ptuj, v Novo mesto, Koper … V roku enega leta bo slika precej drugačna,« je napovedal predsednik vlade.
Prenos sedeža ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj zato ni konec decentralizacije, temveč njen začetek, ki odpira tudi širše vprašanje prihodnje ureditve države.
»Nadejamo se, da bomo v Sloveniji zmogli dovolj politične modrosti za ustanovitev pokrajin, ki jih ustava predvideva že desetletja. Razlogov za njihovo ustanovitev je veliko, med drugim tudi uspešnejše črpanje evropskih sredstev, več razvojne moči, jasnejša odgovornost in odločitve bližje ljudem,« je dejal Janša.
Slovesno odprtje in prerez traku je dopolnil glasbeni nastop Mariborčanke Maje Keuc z otroškim pevskim zborom Osnovne šole Kungota ter saksofonista Iana Varge s Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
Jasno razvojno sporočilo
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je svoj sedež v Maribor preneslo že v sredo, 8. julija 2026, in tako postalo prvo ministrstvo v Republiki Sloveniji s sedežem zunaj Ljubljane. Takrat so sporočili, da gre za pomemben korak pri uresničevanju ciljev decentralizacije države, skladnejšega regionalnega razvoja in policentričnega razvoja Slovenije. Kot resor, pristojen za področja lokalne samouprave, kohezijske politike in regionalnega razvoja, ministrstvo s tem korakom tudi samo sledi načelom, ki jih zagovarja pri oblikovanju razvojnih politik. Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs je ob tem poudarila: »To ni zgolj selitev ene institucije. Gre za jasno razvojno sporočilo, da je treba državo decentralizirati tudi v praksi. Če želimo policentrični razvoj Slovenije, morajo tudi državne institucije slediti tej logiki. Kot ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, moramo pri tem voditi z zgledom. Vesela sem, da smo naredili ta pomemben korak, s katerim dokazujemo, da regionalizacija ni le razvojni koncept, temveč tudi konkretna praksa.«
Sedež ministrstva je v poslovnem objektu City v Mariboru, kjer je ministrstvo že imelo svoje prostore. Prenos sedeža je bil zasnovan kot postopen in premišljen proces reorganizacije ministrstva, katerega cilj je dolgoročno krepiti prisotnost in razvoj sedeža v Mariboru. V prvi fazi bo v Mariboru delalo okoli 70 zaposlenih, predvsem tistih, ki imajo do Maribora krajšo pot kot do Ljubljane, so takrat sporočili. Morebitne prihodnje kadrovske okrepitve pa bo ministrstvo prednostno iskalo v Mariboru.
Ob tem ministrstvo poudarja, da prenos sedeža ne pomeni umika iz drugih delov Slovenije. Svoje naloge bo tudi v prihodnje izvajalo na treh obstoječih lokacijah – v Mariboru, Ljubljani in Štanjelu, s čimer ohranja dostopnost storitev in neposredno prisotnost v različnih slovenskih regijah. »Maribor kot drugo največje slovensko mesto ima vse pogoje, da prevzame pomembnejšo državno funkcijo. Ob tem pa zastopam interese vseh slovenskih regij. Nihče ne sme biti zapostavljen. Prav zato bomo ohranili prisotnost ministrstva tudi v Ljubljani in Štanjelu ter še naprej skrbeli za enakomeren razvoj vseh delov Slovenije,« poudarja ministrica.
S prenosom sedeža v Maribor ministrstvo tako ni spremenilo le svojega naslova, temveč je postavilo nov mejnik v razumevanju vloge državnih institucij pri razvoju države. Korak je bil hkrati povabilo k razmisleku, kako lahko Slovenija načela decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja vse bolj udejanja tudi v praksi.
Izjemno uspešni pri črpanju evropskih sredstev
Slovenija je pri črpanju evropskih sredstev v času prejšnje vlade močno nazadovala. Po izplačilih smo bili na 25. mestu od 27 držav, v času nove vlade in pod vodstvom nove ministrice pa je Slovenija napredovala s 25. na 19. mesto med članicami Evropske unije. Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs je povedala, da je bilo iz perspektive 2021–2027 počrpanih le okoli 550 milijonov evrov, v naslednjih treh letih pa je na voljo še več kot 2,5 milijarde evrov.
Državni zbor je nato 1. oktobra potrdil rebalans proračuna za leto 2026. Premier Janez Janša pa je med razlogi navedel zamude pri črpanju v času prejšnje vlade in dejal, da rebalans med drugim pospešuje črpanje ter zagotavlja sredstva za projekte iz načrta za okrevanje.
Konec septembra je Slovenija Evropski komisiji oddala tudi zadnji zahtevek iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 271,77 milijona evrov. Do takrat je iz tega vira prejela 1,81 milijarde evrov oziroma 86,9 odstotka razpoložljivih sredstev; zadnja izplačila so predvidena do konca leta 2026. Hkrati ministrstvo za kohezijo sproti odobrava sredstva za posamezne projekte, med drugim za komunalno in kolesarsko infrastrukturo.
Premier Janša: Prva lastovka slovenske decentralizacije
Predsednik Vlade RS Janez Janša je v nagovoru ob odprtju sedeža ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj v Mariboru dejal: »To je prva lastovka slovenske decentralizacije. Več bo selitev celotnih sedežev ministrstev po državi. Še več bo decentralizacije v tem smislu, da bodo nekateri pomembni razvojni deli ministrstev šli v druge kraje po Sloveniji – od Murske Sobote do Ptuja, Novega mesta, Kopra in tako naprej.«
