Piše: C. R., STA
Predsednik Donald Trump je v petek podpisal izvršni ukaz, s katerim je zadržal uveljavitev obsežnih sankcij in carin proti Rusiji, njenemu energetskemu sektorju in visokim političnim predstavnikom. To se je zgodilo po tem, ko je prejšnji mesec podpisal zakon, s katerim so ukrepe uvedli, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Medtem pa se ruski napadi na Ukrajino nadaljujejo, Rusija je v zadnjih dneh med drugim napadla kar 15 kritičnih infrastrukturnih objektov v različnih regijah Ukrajine. Tudi ukrajinski civilisti so še naprej pod neposrednim ruskim udarom.
Predsednik ZDA je v petek z izvršnim ukazom začasno zadržal uveljavitev sankcij, omejitev in obveznosti, predvidenih v zakonu, ki je bil sprejet sredi septembra in je poimenovan po pokojnem senatorju Lindseyju Grahamu.
Zakon so septembra v kongresu skupaj z republikanci podprli tudi številni demokrati. Trumpu je med drugim podelil pooblastilo, da petim največjim kupcem ruske nafte in zemeljskega plina, med katerimi sta Kitajska in Indija, naloži carine v višini do 100 odstotkov.
Predvideval je tudi sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, članom njegove vlade, ruskim oligarhom, bankam in drugim finančnim ustanovam ter t. i. floti v senci, s katero se Rusija pri distribuciji nafte izogiba veljavnim sankcijam Zahoda.
Trumpov preobrat glede sankcij proti Rusiji sledi sporazumu, ki ga je nedavno sklenil z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Dogovor bo Rusiji omogočil izvoz dizelskega goriva v zameno za omilitev ameriških sankcij, Trump pa želi tako ublažiti pritisk na cene goriva, ki so se od februarja močno zvišale zaradi ameriško-izraelske vojne z Iranom. Od sklenitve sporazuma so se znova poslabšali odnosi med Ukrajino in ZDA, kritike je bilo slišati tudi v Evropi.
Nezadovoljni so tudi določeni krogi v Washingtonu. “Trumpova najnovejša kapitulacija pred Putinom pomeni ponovno izdajo naših ukrajinskih partnerjev in je v nasprotju z jasnim namenom zakonodaje, ki naj bi Rusijo kaznovala za njeno nezakonito agresivno vojno,” je davi sporočil demokratski kongresnik Don Beyer.
Zelenski: ZDA so z zadržanjem sankcij proti Rusiji spodbudile Putina, naj nadaljuje napade na Ukrajino
“Prekinitev ameriških sankcij, popuščanje pritiska na agresorja in finančne nagrade za Putina. Vse to ga samo spodbuja, da nadaljuje napade,” je Zelenski poudaril v zapisu na omrežju X. Zaveznice je pozval k nadaljevanju pritiska na Rusijo, da se doseže konec vojne, namesto da bi Putinu ponujali razloge za njeno neskončno nadaljevanje, poročajo tuje tiskovne agencije.
Trump za ta korak odločil na dan, ko je Moskva izvedla enega najbolj obsežnih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ko je ruska vojska v več regijah napadla kar 15 kritičnih infrastrukturnih objektov.
Rusija očitno namerava pred prihajajočo zimo povzročiti izpade električne energije v Ukrajini, zaradi česar bi milijoni ljudi ostali brez elektrike in ogrevanja. “Potreben je pritisk, da se to ustavi,” je poudaril predsednik Ukrajine, Zelenski. Ocenil je, da bi Trump lahko znova uveljavil zakon o sankcijah, ki bi sicer lahko znatno prispeval k ustavitvi vojne, vendar je nujno, da ga tudi dejansko izvajajo.
Razmere v Ukrajini so izjemno resne, evropska pomoč ostaja ključna
Medtem pa je bil velik del drugega dne zasedanja Evropskega sveta v Bruslju namenjen vojni v Ukrajini in možnostim nadaljnje evropske pomoči. Evropski voditelji so po pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim dobili podrobnejšo sliko trenutnih razmer.
»Potem ko je predsednik Zelenski odgovarjal na vprašanja, smo dobili precej jasno sliko o tem, kakšna je situacija. In ta ni dobra. Je najbolj resna po začetku agresije pred več kot štirimi leti,« je opozoril predsednik slovenske vlade, Janez Janša. Poudaril je, da je za dosego prekinitve ognja in trajnejšega miru pomembno nadaljnje krepitev položaja Ukrajine ter zmanjševanje sposobnosti Rusije za nadaljevanje agresije. »Do miru oziroma do prekinitve ognja, ki je prva stopnica na poti do miru, lahko pridemo takrat, ko bo Ukrajina močnejša, Rusija pa šibkejša,« je dejal Janša, in opozoril, da Ukrajino čaka težka zima, zato je Evropska unija razpravljala tudi o dodatnih možnostih finančne pomoči. Glede zagotavljanja približno desetih milijard evrov sredstev je ocenil, da bodo ta kljub nekaterim odprtim izvedbenim vprašanjem zagotovljena.
