Piše: C. R., (vir:gov.si)
Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša se je v Bruslju udeležil drugega dne zasedanja Evropskega sveta. Evropski voditelji so razpravljali o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in cenah energije, širitvi Evropske unije, nadaljnji podpori Ukrajini, migracijah ter večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034. Predsednik vlade je po zaključku zasedanja poudaril, da sta bila za evropskimi voditelji dva zelo intenzivna dneva, v katerih so opravili poglobljene strateške razprave o več ključnih vprašanjih prihodnosti Evropske unije.
»Doslej je v glavnem veljalo, da se Evropski svet težko ukvarja z več kot eno nosilno temo. Tokrat jih je bilo več, strateška razprava pa je bila poglobljena najmanj pri treh temah,« je dejal predsednik vlade.
Konkurenčnost Evrope je odvisna tudi od dostopnih cen energije
Pomemben del razprave je bil namenjen konkurenčnosti evropskega gospodarstva in visokim cenam energije. Po besedah predsednika vlade se je pokazalo široko soglasje o tem, v katero smer mora Evropa ukrepati, če želi znižati cene energije in okrepiti konkurenčnost svoje industrije.
»Zelo jasno se je izkazalo, da bolj ali manj vsi vemo, kam je treba iti, da bodo cene energije nižje in da bo to prispevalo k večji konkurenčnosti Evrope in evropske industrije. Pokazalo pa se je tudi, da je zelo težko priznati napake za nazaj,« je poudaril.
Po njegovi oceni se najpozneje v letu dni obeta resna revizija evropske politike trgovanja z emisijskimi kuponi CO₂. Ob tem je poudaril, da strateška avtonomija Evropske unije ostaja pomemben cilj, vendar mora biti energetski prehod usklajen z dejanskimi možnostmi zagotavljanja novih energetskih virov.
Kot eno ključnih napak pretekle evropske energetske politike je izpostavil odnos do jedrske energije, ki bi po njegovem mnenju morala imeti bistveno pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z električno energijo.
»Danes imamo situacijo, ko je kilovatna ura elektrike na Kitajskem osem centov, v Združenih državah Amerike 18, v Evropi pa med 28 in 32 centi. Dokler se to ne izenači, zelo težko govorimo o tem, da bo Evropa z nekimi vlaganji dosegla konkurenčnost,« je opozoril predsednik vlade.
Ob tem je izpostavil temeljno spoznanje, do katerega po njegovih besedah danes prihaja Evropa: »Preden govoriš o tem, da boš stare energetske vire opustil, moraš zagotoviti, da boš dobil nove.«
Predsednik vlade je opozoril tudi na pretekle odločitve glede evropske oskrbe z zemeljskim plinom, ki so po njegovi oceni povečale energetsko odvisnost Evrope od Rusije.
Širitev Evropske unije je strateški odgovor na geopolitične izzive
Druga pomembna tema zasedanja je bila širitev Evropske unije, ki jo je predsednik vlade označil za »strateški ofenzivni odgovor Evropske unije na izzive, s katerimi se srečujemo«. Po njegovih besedah bi lahko Evropska unija z odločnejšo širitveno politiko v preteklem desetletju preprečila nekatere težave, s katerimi se sooča danes.
Posebno pozornost so voditelji namenili Črni gori, ki je v pristopnem procesu najdlje. Slovenija podpira njeno članstvo v Evropski uniji, predsednik vlade pa je izrazil pričakovanje, da bo mogoče v prihodnjih mesecih rešiti tudi odprta vprašanja med Črno goro in Hrvaško.
»Slovenija podpira članstvo Črne gore. Menimo pa tudi, da bi lahko nekatera odprta vprašanja s Hrvaško, ki niso težka in so bolj simbolne narave, Črna gora v naslednjih mesecih rešila,« je dejal.
Dodal je, da lahko Slovenija pri tem pomaga tudi s svojimi izkušnjami iz pristopnega procesa, v katerem je morala za pridobitev statusa kandidatke med drugim spremeniti ustavo. Voditelji so razpravljali tudi o evropski perspektivi Albanije, Moldavije, Severne Makedonije in drugih držav Zahodnega Balkana.
Razmere v Ukrajini so izjemno resne, evropska pomoč ostaja ključna
Velik del zasedanja je bil namenjen vojni v Ukrajini in možnostim nadaljnje evropske pomoči. Evropski voditelji so po pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim dobili podrobnejšo sliko trenutnih razmer.
»Potem ko je predsednik Zelenski odgovarjal na vprašanja, smo dobili precej jasno sliko o tem, kakšna je situacija. In ta ni dobra. Je najbolj resna po začetku agresije pred več kot štirimi leti,« je opozoril predsednik vlade.
Poudaril je, da je za dosego prekinitve ognja in trajnejšega miru pomembno nadaljnje krepitev položaja Ukrajine ter zmanjševanje sposobnosti Rusije za nadaljevanje agresije. »Do miru oziroma do prekinitve ognja, ki je prva stopnica na poti do miru, lahko pridemo takrat, ko bo Ukrajina močnejša, Rusija pa šibkejša,« je dejal.
Predsednik vlade je opozoril, da Ukrajino čaka težka zima, zato je Evropska unija razpravljala tudi o dodatnih možnostih finančne pomoči. Glede zagotavljanja približno desetih milijard evrov sredstev je ocenil, da bodo ta kljub nekaterim odprtim izvedbenim vprašanjem zagotovljena.
Pri migracijah vse širše soglasje, da so potrebne spremembe
Ena najdaljših razprav drugega dne zasedanja je bila namenjena migracijam. Predsednik vlade je poudaril, da se med državami članicami krepi zavedanje, da dosedanja evropska migracijska politika potrebuje spremembe.
»Vseh 27 držav se je nekako, nekatere s težko muko, sprijaznilo z dejstvom, da tako, kot je šlo doslej, v prihodnje ne bo šlo,« je dejal.
Pozdravil je napredek pri zmanjševanju nezakonitih prehodov zunanjih meja Evropske unije, vendar opozoril, da rezultati niso povsod enaki. Posebej je izpostavil zahodnobalkansko migracijsko pot, kjer napredek ni primerljiv s tistim v Sredozemlju.
Po njegovih besedah je bilo v razpravi predstavljenih več konkretnih predlogov, o katerih obstaja široko soglasje. Zaradi časovnih omejitev voditelji niso sprejeli posebnih zaključkov, vendar bodo migracije zelo verjetno ena osrednjih tem decembrskega zasedanja Evropskega sveta.
»Podobna razmišljanja, kot jih ima Slovenija, deli vsaj 22 držav, tudi glede poimenovanja problema, ne samo glede ocene stanja in tega, kako naprej,« je poudaril predsednik vlade.
Slovenija bo pri pogajanjih o evropskem proračunu vztrajala pri pomenu kohezije
Evropski voditelji so nadaljevali tudi razpravo o večletnem finančnem okviru Evropske unije za obdobje 2028–2034. Po besedah predsednika vlade je razprava nekoliko jasneje pokazala pogajalska izhodišča držav članic in področja, na katerih bo treba iskati kompromise, vendar bistvenega napredka pri usklajevanju še ni bilo.
»Vseh 27 držav se je nekako, nekatere s težko muko, sprijaznilo z dejstvom, da tako, kot je šlo doslej, v prihodnje ne bo šlo,« je dejal.
Posebej je opozoril, da dogovora o novih lastnih virih financiranja evropskega proračuna še ni in da ti sami po sebi ne bodo rešili ključnih razhajanj med državami članicami. Po njegovi oceni bo pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta verjetno potrebno še neformalno ali izredno srečanje evropskih voditeljev.
Predsednik vlade je poudaril, da skupina držav prijateljic kohezije, katere članica je tudi Slovenija, ostaja enotna in močna tudi po opravljenih razpravah. Slovenija bo v nadaljnjih pogajanjih zagovarjala pomen kohezijske politike za zmanjševanje razvojnih razlik in uravnotežen razvoj Evropske unije.
Glede konkretnih nacionalnih finančnih ovojnic je opozoril, da so pogajanja še v začetni fazi in da zato o dokončnih zneskih sredstev za posamezne države še ni mogoče govoriti.
Predsednik vlade je ob zaključku dvodnevnega zasedanja poudaril, da se Evropska unija pri številnih strateških vprašanjih sooča s potrebo po prilagoditvi dosedanjih politik. Pri tem bodo po njegovih besedah ključni ukrepi za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, zagotavljanje cenovno dostopne energije, krepitev strateške avtonomije, nadaljevanje širitve Evropske unije ter učinkovitejše reševanje migracijskih izzivov.
