Piše: dr. Matevž Tomšič
Karma je hudič. Ali kot pravi slovenski pregovor: Vse se vrača, vse se plača! Brezbrižnost in napuh tistih, ki so nam do letos vladali, se jim zdaj vračata kot bumerang. Štiri leta so se obnašali, kot da jim nihče nič ne more; kot da lahko počnejo malodane vse, kar se jim zahoče, pa to ne bo imelo nobenih posledic. Še po volitvah so bili prepričani, da bodo nadaljevali svoje oblastniško veseljačenje. A se jim je zalomilo. Zdaj ne samo, da ne morejo več uživati slasti vladanja, ampak začenjajo prihajati računi za pretekla dejanja.
Črni oblaki se zgrinjajo nad tiste, ki so zasedali najvišje položaje. Najprej se je »usulo« na nekdanjega podpredsednika vlade in ministra za socialo Luko Mesca, v manjši meri pa tudi na njegovo kolegico na čelu stranke Levica, nekdanjo ministrico za kulturo Asto Vrečko. Namočil ju je kar (nekdanji?) simpatizer njune stranke, razvpiti kulturnik Dušan Smodej, glavni protagonist afere Fotopub, proti kateremu je bila vložena obtožnica zaradi spolnih napadov in zlorab. Preklical je namreč svoje prejšnje izjave, v katerih je zatrjeval, da se ne poznajo. Tudi oba politika sta trdila, da z njim nimata ničesar. A kot kaže, ni tako. Še posebej z Mescem sta bila domnevno zelo dobra kompanjona – tako dobra, da naj bi skupaj uživala kokain. Slednji je to seveda zanikal in se celo dal testirati na droge. Izkazalo se je, da je čist, a kaj, ko gre za test urina, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti prisotnost substanc samo za nekaj dni; to pomeni, da ničesar ne pove o morebitnem uživanju prepovedanih drog v preteklosti.
Leva scena je – pričakovano – kot eden stopila v bran svojemu političnemu predstavniku. Trditve o njegovem uživanju mamil je razglasila za politično zaroto, pri čemer naj bi Smodej postal »novi junak desnice«. Kakšno velikansko sprenevedanje je to! On je bil integralni del te iste scene. Njegove dogodke (po lastnih besedah se je tam alkohola in drog konzumiralo v velikih količinah) so obiskovali številni levičarski kulturniki, aktivisti in politiki. Bil je ljubljenec teh krogov – vse dokler se niso razkrila njegova nečedna ravnanja. Zaradi svojih dobrih zvez na levici (ki je bila takrat na oblasti) je očitno računal, da ga bodo njegovi politični prijatelji (za)ščitili, če bo zanikal povezave z njimi. Ko pa je zdaj kazenski pregon zoper njega stekel in se mu obeta sodni proces, se čuti izdanega, zato se je odločil spregovoriti. In vprašanje je, ali je že obelodanil vse, kar ve. Skratka, desnica s tem nima ničesar (sicer skuša to politično izkoristiti, a kdo ne bi?), ampak gre za obračun znotraj leve scene.
No, tudi Meščev bivši šef, nekdanji premier Robert Golob se kar ne more izviti iz težav, povezanih s podjetjem Gen-I, ki ga je v preteklosti vodil. Nedavno so namreč v Romuniji aretirali njegovega prijatelja in nekdanjega sodelavca Gregorja Hudohmeta, direktorja hčerinskega podjetja Gen-I Sonce, zaradi suma prejemanja podkupnine. To postavi zgodbo o Golobovem romunskem računu v drugačno luč. Že na začetku je bilo težko verjeti razlagi o »ukradeni identiteti«, zdaj pa je to praktično nemogoče. Nadaljnja preiskava zna biti zanj zelo neprijetna, sploh ker je nova uprava njegovega bivšega podjetja napovedala polno sodelovanje z romunskimi organi pregona. Za razliko od svoje predhodnice namreč nima nobenega razloga, da bi ga ščitila. Če bi se izkazalo, da je Hudohmet deloval v dogovoru z njim, bi bilo njegove kariere zelo verjetno konec.
Vidimo, da se stvari lahko zelo hitro obrnejo. Spomnimo se, kako lahkotno so vodilni politiki prejšnje vladne koalicije svoje politične nasprotnike obtoževali vsega mogočega. Kako so Golob in njegovi Janeza Janšo zaradi zadeve Black Cube obtoževali dobesedno veleizdaje – in to brez resnih dokazov. Zdaj, ko letijo obtožbe nanje, pa se izmikajo ali celo vidijo v tem zaroto zoper sebe.
