Piše: Vančo K. Tegov
Ruske hiše, ki v različnih evropskih državah delujejo kot središča za promocijo ruskega jezika, kulture, izobraževanja in znanstvenega sodelovanja, so v zadnjih letih vse pogosteje predmet varnostnih pomislekov. Vprašanje ni zgolj kulturno, temveč tudi politično in obveščevalno.
Več kot 70 poslancev Evropskega parlamenta iz različnih političnih skupin in držav se je obrnilo na predsednika Evropskega sveta Antónia Costo, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas. Pozvali so jih, naj oblikujejo skupno stališče do mreže ruskih kulturnih centrov, imenovanih »Ruske hiše«, ter opredelijo ukrepe za ustavitev njihovega delovanja v državah članicah EU.
Po poročanju litovskega medija LRT je pobudo sprožila poslanka Evropskega parlamenta in nekdanja litovska obrambna ministrica Rasa Juknevičienė.
»Gre za ruske vohunske centre v Evropi, ki delujejo proti EU ter usklajujejo operacije manipuliranja s tujimi informacijami in vmešavanja,« je poudarila Juknevičienė.
V pozivu je navedeno, da »Ruske hiše« še naprej delujejo v 15 državah članicah EU: Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Cipru, Češkem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, Luksemburgu, na Malti, Slovaškem in v Španiji.
»Pozivamo k usklajenemu evropskemu pristopu do teh institucij in k oblikovanju pravnih instrumentov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za razgradnjo struktur, ki služijo Kremljevemu aparatu vpliva v EU. […] Usklajevanje na evropski ravni je zato ključnega pomena. Pozivamo Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj razvijejo usklajen evropski pristop do teh institucij ter oblikujejo pravne instrumente, ki bi jih bilo mogoče uporabiti tako na ravni EU kot na nacionalni ravni za razgradnjo struktur, ki služijo Kremljevemu aparatu vpliva v Evropski uniji,« so zapisali poslanci Evropskega parlamenta.
Kakšni so odzivi na ta poziv?
Omeniti velja, da ruska državna agencija Rossotrudničestvo po navedbah različnih virov upravlja 94 »ruskih hiš« po vsem svetu.
Nasprotniki delovanja te agencije so že pred časom začeli projekt, namenjen spremljanju dejavnosti, ki jih označujejo za delovanje ruske senčne diplomacije. Udeleženci projekta so poudarili, da je EU julija 2022 uvedla sankcije proti Rossotrudničestvu zaradi njegove domnevne uporabe kulturnih programov in tako imenovane mehke moči za širjenje prokremeljskih dezinformacij v tujini.
»Kljub temu na desetine njegovih pisarn še vedno deluje v državah EU in Nata, ki so proti njim uvedle sankcije. Spletna stran spremlja vse znane pisarne po svetu, njihov pravni status, doseg na družbenih omrežjih in spletno infrastrukturo, ki podpira njihove spletne dejavnosti,« piše v izjavi projekta.
Register projekta vsebuje podatke o naslovih, pravnem statusu in virih financiranja posameznih še delujočih pisarn. Po navedbah projekta se je od leta 2022 zaprlo že devet pisarn, in sicer na Finskem, Danskem, v Moldaviji, Črni gori, Severni Makedoniji, Sloveniji, Združenem kraljestvu, na Portugalskem in v Nemčiji.
V tem kontekstu se odpira tudi vprašanje slovenskih povezav z osebami in organizacijami, ki jih je mogoče povezovati z ruskim kulturnim oziroma družbenim prostorom.
Slovenija je članica EU in Nata, nekdanja ruska predstavništva pa so bila medtem v nekaterih evropskih državah zaprta. Kljub temu se v slovenskem javnem prostoru pojavlja tudi ime Viktorije Krivolutskaje, ki jo avtor besedila označuje za prijateljico slovenske predsednice Nataše Pirc Musar.
Po avtorjevem mnenju bi bilo treba podrobneje osvetliti naravo teh povezav, tudi v kontekstu športnih dejavnosti, s katerimi se posamezniki javno predstavljajo. Prav tako bi bilo smiselno pojasniti morebitne povezave z nekdanjimi obveščevalnimi sodelavci, če za to obstajajo preverljivi podatki.
Posebno pozornost vzbuja tudi ime organizacije oziroma podjetja »Ruska dača«, prek katerega se po navedbah avtorja pojavlja Viktorija Krivolutskaja v vlogi neke vrste zastopnice. Za celovito presojo teh povezav bi bilo treba natančneje predstaviti njeno vlogo, pravni status organizacije in morebitne povezave z ruskimi institucijami.
V začetku septembra je Nemčija Rusijo neposredno obtožila, da je organizirala napad z brezpilotnim letalnikom na letališče v Leipzigu. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je opozoril na odločitev Nemčije, da odpove sporazum o delovanju »Ruske hiše« v Berlinu, uvede strožji nadzor vstopa za ruske državljane in poveča pritisk na tako imenovano rusko senčno floto.
Poleg tega je Ukrajina vlade vseh držav, v katerih deluje mreža ruskih kulturnih centrov, uradno pozvala, naj prepoznajo tveganja, ki jih ti centri po njeni oceni predstavljajo za nacionalno varnost, ter sprejmejo ukrepe za omejitev njihovega delovanja in njihovo morebitno zaprtje.
Pridržanje ustanovitelja kanala Rybar v Črni gori
Med novejšimi dogodki je tudi poročilo o pridržanju ustanovitelja kanala Rybar na Telegramu, Mihaila Zvinčuka. Po poročanju kanala Baza naj bi ga varnostne službe v Črni gori pridržale v petek, 9. oktobra, v jutranjih urah.
»Varnostna operacija je bila izvedena v Risnu, pri njej pa sta sodelovali policija in Agencija za nacionalno varnost Črne gore,« je navedeno v poročilu, ki se sklicuje na lokalne medije.
Med pridržanimi naj bi bili tudi Zvinčukova žena in trije njegovi sodelavci.
»Mihaila Zvinčuka in njegove sodelavce so pridržali zaradi suma vmešavanja v črnogorski informacijski prostor. Po podatkih Baze črnogorska obveščevalna služba ustanovitelja projekta in njegove sodelavce sumi širjenja proruskih informacijskih vsebin ter morebitnega tujega vmešavanja v informacijski prostor države,« je zapisano v izjavi.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je za Bazo povedala, da rusko veleposlaništvo v Črni gori preverja okoliščine pridržanja ustanovitelja kanala Rybar, Mihaila Zvinčuka.
Kje so meje med kulturnim sodelovanjem in političnim vplivom?
Delovanje kulturnih centrov, mednarodno sodelovanje in izmenjava znanja sami po sebi niso sporni. Vprašanje pa je, kje se konča legitimno kulturno sodelovanje in kje se začnejo dejavnosti, ki bi lahko pomenile nedovoljeno politično vplivanje, širjenje dezinformacij ali ogrožanje nacionalne varnosti.
Prav zato so pomembni preglednost, preverjanje dejstev in dosledno spoštovanje prava. Če obstajajo utemeljeni sumi o nedovoljenem delovanju posameznih organizacij ali njihovih povezavah z državnimi strukturami, jih morajo pristojni organi ustrezno preučiti. Enaka merila morajo veljati za vse, ne glede na državo izvora ali politične povezave.
O nadaljnjem razvoju dogodkov, razkritjih in morebitnih novih ukrepih v zvezi s tovrstnimi institucijami vas bomo obveščali tudi v prihodnje.
