Piše: STA, G. B.
DZ danes potrjuje predlog rebalansa letošnjega proračuna, s katerim vlada po besedah premierja Janeza Janše popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal.
Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem.
Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
“S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi,” je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier.
Kot je dodal, se je potreba po popravljanju “slabega načrtovanja ali česa drugega” ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade.
“Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev,” je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu.
Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. “V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili,” je bil kritičen.
Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, “zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu”.
Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. “Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec,” je dejal.
V rebalansu letošnjega proračuna so letošnji prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je določeno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe vlada izpostavlja višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, z novim mandatom je prišlo tudi do reorganizacije nekaterih ministrstev. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Vlada obljublja, da bo nadaljnje ukrepe za krepitev vzdržnosti javnih financ predstavila ob predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
