Piše: Gašper Blažič
Ker sicer izhajam z Gorenjske, čeprav ne živim več tam, se včasih sprašujem, ali sem res tipično varčen in »škrt« kot kakšen Škot.
No, malo že, saj kri ni voda, pravijo. In tu in tam kaj povem čisto »po domače«, podobno kot moj najbolj priljubljeni lik iz vzporedne realnosti, namreč slavni Ivan Serpentinšek, ki bi ga zaradi priimka lahko imenovali tudi Kačon. Tako se je v enem od vicev pojavila Gorenjka, ki je delala izpit, verjetno na pravni fakulteti, morda na FDV, kdo ve. Namreč, kaj je to: ustava, uprava in država. Razložiti bi morala te tri pojme, ampak ona je »ustava« zgodaj zjutraj, nato vse »uprava«, kaj je pa »država« v roki, pa nikogar nič ne briga.
Tudi prav. Zdi se mi pa, da so se v glavni junakinji tega vica morda našli številni branilci ideološko nevtralne šole, ki jih moti namera ministra Boruta Rončevića, da bo prvošolcem in »fazanom« delil izvode Ustave Republike Slovenije ter manjše slovenske zastave. Češ, za ustavo je denar, za razpise in za akademijo za trajnostni razvoj pa ne? Vse skupaj naj bi stalo 41 jurjev, a ravnatelji bi raje, da bi se s tem denarjem po vseh šolah obnovila menda zastarela računalniška oprema.
No, najbrž se spomnite tistih računalnikov, ki jih je nabavljala bivša ministrica Emilija, a s tistimi bi si ta trenutek precej težko pomagali. So pa stali šest milijonov. Pred tremi leti. Brez operacijskega sistema. Če bi dokupili še tega, bi cena verjetno narasla nekje na deset milijonov. Iz te računalniške investicije na koncu ni bilo nič, razen tega, da smo jo državljani mastno plačali. Nerganja pa je bilo precej manj kot zdaj ob zastavicah in izvodih ustave.
Morda pa zajec tiči v grmu – da ustava ni v digitalni obliki, ampak lepo klasična brošurica. V dobi, ko celo že malce priletni »naprednjaki« raje igrajo igrice na telefonu, kot berejo ustavo, je to res nerodno …
