Piše: Jože Biščak
»Trideset let revije Demokracije pomeni 30 let boja za svobodo govora, saj levica in drugi »prebujeni« še vedno mislijo, da imajo monopol nad resnico. Od prve številke septembra 1996, ko smo nastali kot konservativni tednik slovenske pomladi, smo doživeli vse: inšpektorje, tožbe, ovadbe, sodne farse in medijsko gonjo. Ves čas so nas krvni in ideološki nasledniki totalitarnega komunističnega režima želeli uničiti, a smo kljub temu obstali.
Naj spomnim. Že v prvih letih so nas napadali zaradi seznamov Udbovcev. Tožbe so se vrstile kot po tekočem traku, organi pregona so si v naši redakciji podajali kljuko. Pozneje so izkoristili in zlorabili razne »strokovne komisije« z levičarsko sestavo – označevale so nas za »tovarno sovraštva« in nam odrekale sredstva, problematizirale oglaševanje ter grozile našim oglaševalcem, medtem ko je »njihovim« medijem denar padal sam od sebe. Sodišča so nam dala prav. Ampak to jih ni ustavilo.
Ena najbolj sramotnih epizod v življenju revije Demokracije je prišla z gloso Aleksandra Škorca »Presežki 5« decembra 2020. To je bil satiričen, jasno označen zapis o nemoči oblasti pred nezakonitimi migracijami. In kaj? Filozof Vezjak in še ducat nevladnikov so vložili ovadbo, sledil jim je župan Janković. Tožilstvo je skočilo, sodišče pa obsodilo – Škorca na pet mesecev zapora oziroma dve leti pogojno, mene kot urednika pa na šest mesecev zapora oziroma dve leti pogojno. Višje sodišče je sodbo potrdilo. Ker sem objavil satiro in dovolil, da se sliši glas, ki ni ugajal progresivni eliti. Sodnik je celo dejal, da ni pomembno, ali gre za satiro. Absurd. Politično in ideološko motivirana obsodba, katere prava tarča ni bil posameznik, temveč revija Demokracija.
Levičarji so nas skozi vsa leta blatili kot »strankarski medij« z »rasistično govorico«. Medijski inšpektorat nas je zaradi naslovnice o migracijah in kulturi posilstev nadlegoval že leta 2018. Društvo novinarjev Slovenije in progresivni mediji so molčali, ko so nas tožili, in kričali, ko smo govorili resnico. Danes, ob tridesetletnici, še vedno trpimo njihove pritiske, tožbe in poskuse utišanja. A smo tu. Ker Demokracija ni le revija. In dokler bomo stali, jim ne bomo dovolili, da nas zlomijo.
Sam sem leta 2022 zaradi načetega zdravja (vmes sem doživel drugi infarkt) odstopil. Vendar mi ni žal, da sem se priključil ekipi Demokracije. Samo hvaležen sem lahko Bogu, da sem vse to doživel. Ker drugače preprosto ne bi verjel, da je kaj takega mogoče.«
