Piše: Vida Kocjan
Letošnja suša je ena najobsežnejših in najhujših v zadnjih letih. Prizadela je skoraj vse kmetijske panoge v Sloveniji. Prejšnji teden sta si predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek in po pooblastilu resornega ministra Janeza Ciglerja Kralja tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec skupaj ogledala posledice na kmetijskih površinah po različnih delih države.
Na številnih območjih so pridelki že močno zmanjšani, ponekod pa izgube dosegajo tudi 100 odstotkov. Poleg količine je prizadeta tudi kakovost pridelka. Posebej skrb vzbujajoče je stanje na travinju, kjer bo zaradi slabe kakovosti krme marsikje ogrožena zadostna preskrba živine v zimskem obdobju. Suša je močno prizadela tudi koruzo, krompir, vrtnine, sadovnjake, vinograde in hmeljišča. Posledice se kažejo tudi v vrtnarstvu in sladkovodnem ribogojstvu, kjer nizki pretoki in visoke temperature vode povzročajo dodatne težave. Skrb vzbujajoče so tudi napovedi za gozdove, saj dolgotrajna suša povečuje nevarnost razmnožitve podlubnikov.
Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je ob tem opozoril, da kmete poleg izpada pridelka močno bremenijo tudi visoki vhodni stroški za gnojila, gorivo in drugi reprodukcijski material. Številne kmetije se soočajo s pomanjkanjem likvidnih sredstev za nakup krme. Ob ogledu je bilo izpostavljeno, da so poleg finančne pomoči nujne tudi hitrejše administrativne rešitve.
KGZS sicer že dlje časa opozarja na predolge postopke pri umeščanju kmetijskih objektov v prostor ter na pridobivanje soglasij in dovoljenj za namakalne sisteme. Prav hitrejše investicije v namakanje in učinkovitejše zadrževanje vode bodo ključne za večjo odpornost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe.
Že sprejeti ukrepi in zagotovljena sredstva
Na ministrstvu so predstavili že sprejete ukrepe. Za odpravo posledic lanske suše in pozebe je zagotovljenih več kot 15 milijonov evrov, prva izplačila pa pričakujejo proti koncu avgusta. Sredstva prihajajo iz različnih virov: vlada je zagotovila 8,45 milijona evrov, na podlagi odloka o finančni pomoči zaradi pozebe 2025 je bilo izdanih 62 odločb v skupni vrednosti nekaj več kot 328.000 evrov, po programu odprave posledic pozebe pa je namenjenih 4,5 milijona evrov.
Evropska komisija je za nadomestilo izpada dohodka pri pridelavi jabolk zaradi pozebe namenila še 2,8 milijona evrov. Na ravni EU je Slovenija pridobila dodatnih 2,7 milijona evrov za blažitev posledic visokih cen gnojil in goriva; izplačila bodo izvedena najpozneje do konca februarja 2027. V okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike je za namakalne sisteme na voljo približno 10 milijonov evrov prek dveh odprtih javnih razpisov. Ministrstvo je uspešno podprlo tudi vse projekte namakanja, ki so kandidirali za sredstva v okviru strateškega načrta 2023–2027.
Državna sekretarka Mojca Erjavec je napovedala, da bo država izplačila pomoči kmetom zaradi visokih cen gnojil in goriva verjetno še nadgradila: »Glede tekočih ukrepov za blaženje posledic krize zaradi visoke cene gnojil in goriv pa tudi snujemo ukrepe.« Poudarila je, da so si na terenu ogledali tudi dobre prakse namakanja, ter dodala, da so že poslali pobudo ministrstvu za okolje in prostor za hitrejše in enostavnejše umeščanje kmetijskih objektov v prostor.
Dodatni predlogi KGZS za pomoč kmetom
Tudi KGZS pripravlja dodatne predloge ukrepov za pomoč kmetom. Med njimi so ciljna finančna pomoč za nakup krme, možnosti reprogramiranja kreditov, administrativne poenostavitve, popisi škode, možnosti najema posojil prek Slovenskega regionalno razvojnega sklada ter zmanjšanje birokratskih bremen pri javljanju višje sile, setvi in ozelenitvi. Predsednik zbornice je napovedal, da bodo predlagali ukrepe po vzoru iz leta 2022, ko je država za pomoč v kmetijstvu spomladi namenila 30 milijonov, jeseni pa še 15 milijonov evrov. Konkretno pomoč pa pričakujejo še v tem letu. Zbornica podpira tudi nadaljnje spodbujanje zavarovanja kmetijske pridelave, pri čemer država že sofinancira do 70 odstotkov zavarovalne premije.
Ocene škode po kulturah
Po zdajšnjih ocenah pri žitih pričakujejo do 50-odstotni izpad pridelka, pri koruzi ponekod do 90-odstotnega, pri krompirju od 30- do 90-odstotnega, pri oljnih bučah pa škoda presega 50 odstotkov. Škoda nastaja tudi v sadjarstvu, vinogradništvu, zelenjadarstvu, ribogojstvu in gozdovih.
Dr. Podgoršek je kmete pozval, naj redno preverjajo stanje podlubnikov in pravočasno odstranjujejo napadena drevesa. Član sveta KGZS Bojan Cajhen pa je ob ogledu škode poudaril, da bodo v prihodnosti potrebna večja vlaganja v preventivne ukrepe, sicer bodo nekatere kmetije obupale. Kmet Andrej Hribar pa je pozval k razmisleku, da bi bilo gnojenje omogočeno že pred 15. februarjem.
KGZS poziva k takojšnjemu sprejetju učinkovitih ukrepov, ki bodo omogočili ohranitev kmetijske pridelave in preprečili dodatno gospodarsko škodo. Ključnega pomena bodo hitrejši postopki za gradnjo namakalnih sistemov in kmetijskih objektov, ciljno usmerjena pomoč najbolj prizadetim kmetijam, vlaganja v zadrževanje vode ter pravočasno ukrepanje v gozdovih.
