Piše: Vida Kocjan
Prvega septembra se bo začelo zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov za razpis referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Gre za razvojni zakon v dobro državljanov in gospodarstva.
O tem, da je referendum dopusten, je na predlog vodilnih sindikalistov, skrajno levih političnih strank in njim naklonjenih nevladnih organizacij v začetku avgusta odločilo Ustavno sodišče RS. Vsebine zakona ustavni sodniki niso presojali, odločali so zgolj o tem, ali je referendum dopusten ali ne. S tem so uveljavitev zakona močno zamaknili, saj ta zdaj ne more veljati – čeprav je bil sprejet maja in številni čakajo na njegovo uveljavitev. Da je dopusten, je odločilo sedem sodnikov, ki pripadajo levi provenienci, enega ni bilo, proti pa je bil zgolj Marko Starman.
Interventni zakon so še pred oblikovanjem nove vlade pripravili v strankah NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, podprli pa so ga tudi v SDS. Gre pa za paket razbremenitev po obdobju prejšnje koalicije (Svoboda, SD in Levica).
Odločali bomo o nižjih davkih, višjih plačah in pokojninah
Janez Janša, predsednik vlade in SDS, je po avgustovski odločitvi ustavnih sodnikov na družbenih omrežjih med drugim zapisal: »Pričakovano. Branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah. Kje je modrost ustavnega sodišča iz decembra 2012? Ljudstvo bo sedaj odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine.« S tem je odločitev ustavnega sodišča postavil v kontekst prejšnjih odločitev tega organa, na primer iz leta 2012 glede referendumov o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in bančni stabilnosti. Janša zakon podpira kot razbremenitev, ki bi izboljšala položaj prebivalcev.
Odzvala se je tudi Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS. Med drugim je zapisala: »Ustavno sodišče je dopustilo referendum o davkih. Od danes je torej dovoljeno vse. Pa da vidimo, koliko državljanov je proti nižjim davkom na osnovna živila in ukinitvi prispevka za upokojence za dolgotrajno oskrbo itd.« Naštela je tudi ukrepe zakona: nižji 5-odstotni davek na dodano vrednost (DDV) na osnovna živila, možnost začasnega znižanja DDV na energente, oprostitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske s. p., ugodnejša ureditev za normirance, nižji prispevki za samostojne podjetnike in podobno.
Zakon, ki razbremenjuje
Interventni zakon za razvoj Slovenije je državni zbor na izredni seji sprejel 11. maja 2026. Janez Janša je že takrat povedal: »To je zakon, ki razbremenjuje vse. Je zakon, ki bo koristil praktično dvema milijonoma ljudem v Sloveniji – upokojencem, ker bodo imeli višje pokojnine, ker bodo manj obremenjene, delavcem, ker bodo imeli plačo, ki bo imela večjo kupno moč, in vsem tistim, ki zdaj čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika.«
Poudaril je, da gre za ukrepe, ki so prilagojeni drugačnemu delovanju države, kot smo ga imeli v prejšnjih štirih letih. Spomnil je na sprejeti novi zakon o vladi, ki pomeni korak k »vitki državi«. Ta zakon pa bo uresničljiv le, če se bo delalo tudi na odhodkovni strani proračuna, saj so stroški delovanja države previsoki.
Ocenil je, da zakonodajni referendum, ki so ga že takrat napovedovali sindikati in odhajajoča koalicija, ni mogoč glede na ustavno in zakonsko ureditev (ker zakon vsebuje tudi davčne določbe), ter dodal, da je Slovenija edina država, v kateri se sindikati borijo proti ukrepom, ki bi življenje naredili boljše za vse. Za leve stranke pa je dejal, da politiko gradijo na zavisti.
Ukrepi so po Janševem mnenju nujni za povečanje konkurenčnosti in kupne moči ter za hitrejši dostop do zdravstvenih storitev. Med prioritetami nove vlade je izpostavil debirokratizacijo in decentralizacijo.
Gospodarstvo ZA
Razvojni interventni zakon podpirajo tudi v gospodarstvu. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ocenili, da gre za nujen premik od dodatnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Poudarili so: »Predlog interventnega zakona pozdravljamo kot prvi korak v pravo smer. Daje jasno sporočilo, da spreminjamo smer razvoja Slovenije – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi. Takšen premik je nujen in pravočasen, saj je imela Slovenija po podatkih Eurostata lani eno največjih povečanj stroškov dela v EU.«
Podobno stališče so v skupnih izjavah izrazile tudi druge delodajalske organizacije. Vse poudarjajo, da zakon predstavlja odgovoren prvi korak k večji konkurenčnosti, in hkrati opozarjajo, da odlašanje z njegovo uveljavitvijo škodi tako gospodarstvu kot ljudem.
Zakon podpira tudi Trgovinska zbornica Slovenije. Ocenjujejo ga kot odgovoren prvi korak k razbremenitvi prebivalstva in h krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kot najpomembnejši ukrep izpostavljajo sistemsko znižanje DDV na osnovna živila s sedanjih 9,5 odstotka na 5 odstotkov. Opozarjajo, da odliv kupne moči v tujino ni več omejen le na mejna območja, temveč postaja vseslovenski problem. Sosednje države (Italija, Hrvaška, Madžarska) že uporabljajo 5-odstotno stopnjo, Avstrija pa bo uvedla še nižjo. Hkrati zavračajo očitke, da bi se nižji DDV prelil v višje marže trgovcev.
Kaj pa pokojnine, davki?
Razvojni interventni zakon prinaša tudi dve pomembni spremembi na tem področju. To sta ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike ter uvedba dvojnega statusa – možnost hkratnega prejemanja polne pokojnine in plače (100-odstotna pokojnina + plača) za tiste, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino. Nasprotnike sprememb pa domnevno zelo skrbi za stabilnost pokojninske blagajne in sistema dolgotrajne oskrbe.
Zakaj so sindikati proti?
Prav upokojevanje je eden od konkretnih vsebinskih razlogov, ki jih uradno navajajo sindikati. Politična bližina in sodelovanje z Levico pa nedvomno krepita in usklajujeta njihovo nasprotovanje, čeprav uradno sicer poudarjajo širše argumente, kot so solidarnost, socialna država, luknja v blagajnah in pomanjkanje dialoga. Sindikati (ZSSS, KSJS, Pergam idr.) tako ostro nasprotujejo določbi, po kateri bi se pogodba o zaposlitvi samodejno prekinila, ko delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino (nadaljevanje dela pa bi bilo odvisno od soglasja delodajalca). To imenujejo »prisilno upokojevanje«. Skrbi jih za upokojevanje v javnem sektorju. Obenem nasprotujejo tudi polnemu dvojnemu statusu (hkratnemu prejemanju 100-odstotne pokojnine in plače). Ravnanje vodilnih sindikalistov je podobno tistemu na začetku prejšnje Golobove vlade, ko so nasprotovali nižjim davkom (nižji dohodnini) ter višjim neto plačam in pokojninam, razlogov za to pa javno niso znali pojasniti.
Blaž Cvar: Zakon začetek prave poti
Blaž Cvar, predsednik OZS: »To je zakon, ki pomaga ljudem in vrača konkurenčnost slovenskemu gospodarstvu. Predlagani zakon je prvi resen korak, da Slovenijo vrnemo med konkurenčna gospodarstva ter prebivalcem, družbi, obrtnikom in podjetnikom povrnemo zaupanje v sistem, ki je v zadnjih letih postal nedopustno nepredvidljiv in vse bolj obremenjujoč. To ni konec, ampak začetek prave poti. Po letih zakonov, ki so ljudi in gospodarstvo dodatno obremenili za več milijard evrov, ta zakon prvič jasno obrača smer – več vrača, kot jemlje.«
Ivan Simič: ZA zakon, »delo se mora splačati«
Davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Finančne uprave RS mag. Ivan Simič zakon vidi kot korak k odpravi nepravičnosti, zadržanju visokokvalificiranih kadrov v Sloveniji in dolgoročni stabilnosti javnih financ. Ocenjuje ga kot nujen in koristen ukrep. Simič je tudi podpisnik skupne izjave članov Strateškega sveta Vlade RS za gospodarstvo, v kateri podpirajo zakon in napovedujejo glasovanje ZA na morebitnem referendumu, saj »se delo mora splačati«.
