Piše: Petra Janša
Miroslav Pačnik, znan po obglavljenju kipa Josipa Broza Tita v Velenju, je prejel obtožnico »zaradi poškodovanja stvari posebnega kulturnega pomena«. V pogovoru odkrito spregovori o grožnji z zaporom, finančnem pritisku, pomenu podpore številnih posameznikov in organizacij, simboliki dejanja, pivu Diktator, knjigi Obglavljeni diktator in o tem, zakaj po njegovem mnenju komunistična dediščina še vedno duši slovensko demokracijo.
DEMOKRACIJA: Gospod Pačnik, ste bili presenečeni, ko ste prejeli obtožnico »zaradi poškodovanja stvari posebnega kulturnega pomena«, v kateri tožilstvo za vas predlaga do pet let zapora?
Miroslav Pačnik: Spisana obtožnica ni nobeno presenečenje, saj je bilo kaznivo dejanje opredeljeno že v policijskem zapisniku. Presenečenje pa je, da je bilo potrebnega kar pol leta, da so se našli akterji, ki bodo obtožnico zdaj tudi zagovarjali pred širšo javnostjo. Obtožnica me bremeni poškodovanja stvari posebnega kulturnega pomena. Imeti moraš kar precej poguma in domišljije, da sploh upaš zagovarjati kip diktatorja Josipa Broza Tita kot spomenik posebnega kulturnega pomena. Človek, ki je z uvedbo komunističnega totalitarizma dobesedno zatiral slovensko kulturo in preganjal vse, ki so si upali sanjati o samostojni Sloveniji, pač ne more predstavljati posebnega slovenskega kulturnega pomena. Pravzaprav predstavlja antikulturni pomen, saj kulturniki pod njegovo vladavino niso smeli v polnosti izraziti svojega talenta. Vsa njihova dela so bila podvržena strogi cenzuri, na koncu pa so izvajali samocenzuro, da se ne bi zamerili oblastnikom. Če bi Cankar in Prešeren živela v času Titove vladavine, bi oba končala na Golem otoku. Bistvu tožbe sploh ni obsodba mene kot posameznika, ki naj bi zagrešil kaznivo dejanje, temveč se skuša s to tožbo razglasiti komunizem kot kulturno vrednoto Slovenije. Kip največjega zločinca, ki je kadar koli vladal slovenski deželi in je zakrivil genocid nad lastnim prebivalstvom, se želi razglasiti kot spomenik posebnega kulturnega pomena. Kdor ima vsaj malo morale v svojem srcu, se s tem ne bo mogel sprijazniti.
Poleg grožnje z zaporom vas tožilstvo bremeni tudi za več kot 11.000 evrov škode. Se vam zdi ta finančni pritisk nameren poskus, da vas materialno uničijo in s tem prestrašijo vse preostale, ki bi si upali dvigniti glas?
Finančni pritisk je pričakovan in verjetno bo končni znesek še precej višji, saj mi bodo nedvomno naložili še visoke sodne stroške. Takšen postopek in način discipliniranja sta povsem normalna v totalitarizmu. Čeprav si sodišče skuša umiti roke in se sklicuje na branjenje stvari posebnega kulturnega pomena, je njihovo delovanje povsem prozorno. Gre za klasično zastraševanje ljudskih množic s kaznovanjem posameznika. Nikoli nisem trdil, da ni prišlo do poškodovanja stvari, in sem to pripravljen tudi plačati. Veliko pomembnejše pa je vprašanje, kako je ta stvar klasificirana in na kakšen način je sploh bilo mogoče kip diktatorja, ki je v neposrednem nasprotju s slovensko ustavo, označiti za spomenik posebnega kulturnega pomena. Tukaj pa res govorimo o kaznivem dejanju ter spodkopavanju težko pridobljene in dragocene slovenske demokracije.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
