Piše: mag. Tadej Ian
Živimo v težkih časih. O tem med prebivalstvom Zahoda (pa tudi širše) obstaja tihi konsenz. Toda zakaj je tako? Zakaj ravno zdaj? V pričujočem prispevku s sintezo teze uglednega francoskega zgodovinarja in fizike pojasnjujemo, zakaj bi bilo trenutno obdobje lahko determinirano z bližajočo se katastrofo, ki se zdi bolj ali manj neizbežna.
Vsak povprečen ekonomist vam bo povedal, da so cikli v ekonomiji neizbežni. Na njih lahko nekoliko vplivamo tako, da spodnji, neugodni del cikla z ukrepi ublažimo, torej da preprečimo gospodarsko recesijo oziroma krizo. Fernand Braudel, eden najvplivnejših zgodovinarjev 20. stoletja, pa je postavil tezo o obstoju družbenih ciklov, ki se jih ljudje ne zavedamo in nanje skoraj nimamo vpliva. Braudel je govoril o treh ravneh zgodovinskega časa. V znani zgodovini je iskal ponavljajoče se vzorce – cikle, ki so zelo podobni gospodarskim. Vsak cikel ima spodnji del, ko je situacija za človeštvo izrazito neugodna, in zgornji del, ko je situacija za človeštvo izrazito ugodna. Najkrajši cikli, ki jih je odkril, so bili 50-letni, najdaljši pa 700-letni. Odkril je, da imajo daljši cikli bistveno večji vpliv na človeško civilizacijo kot krajši. O čem govorimo?
Spodnji in zgornji deli 700-letnih ciklov
Pred približno 700 leti je Evropo prizadela kombinacija gigantske epidemije kuge, stoletne vojne in zloma fevdalnega kmetijstva. Po nekaterih ocenah je v Evropi umrlo do dve tretjini prebivalstva. To je za več generacij ustavilo tehnološki in demografski napredek. Pred približno 1400 leti so se izčrpale antične družbenopolitične strukture, kar je omogočilo vzpon islama. Bližal se je t. i. temni srednji vek. Močno je upadla pismenost ljudi. Pred približno 2100 leti je propadla rimska republika in vzpostavljena je bila diktatura. To je bil institucionalni zlom rimske republike, ki je omogočil razcvet Rima kot imperija. Pred približno 2800 leti je obdobje grške temne dobe doseglo absolutno dno. Civilizacije, ki so gradile piramide in veličastne palače (Mikenci, Hetiti), so do tedaj že praktično izginile. Ljudje so pozabili pisati (linearna pisava B je izginila). Človeštvo se je tedaj dobesedno vrnilo v plemensko ureditev. Pred približno 3500 leti je katastrofalni izbruh vulkana sprožil cunamije in podnebne spremembe, ki so končale vladavino mogočnih teokracij, ko je bila trgovina med Egiptom, Mezopotamijo in minojsko Kreto na vrhuncu. Zgodili so se vdori nomadskih ljudstev. To je bil konec npr. tekoče vode v palačah, kompleksne pisave in neverjetne umetnosti. Pred približno 4200 leti se je zgodil zlom akadskega kraljestva in starega Egipta. Nastopila je stoletna suša. Civilizirani svet so pestile lakota, vdori barbarov, kaos in državljanske vojne. Pred približno 4900 leti je v Mezopotamiji prišlo do prenaseljenosti prvih mest in izčrpanja zemlje. Številna mesta so bila opuščena in ljudje so se vrnili k bolj nomadskemu načinu življenja. Tehnološki preboj (kolo, pisava) je preživel le v ozkih krogih. Pred približno 5600 leti sta nenadna ohladitev in suša uničili prva protomesta v Mezopotamiji in trgovino. Pred približno 6300 leti so v jugovzhodni Evropi nenadoma izginile izredno napredne kulture, ki so poznale obdelavo zlata in bakra. Zgodili so se vsesplošna vojna, požigi in vdori protoindoevropskih plemen iz evrazijskih step. Tehnologija obdelave kovin je za nekaj časa nazadovala. Družbena struktura se je iz egalitarne spremenila v hierarhično in bojevniško. Pred približno 7000 leti so se zgodile ogromne migracije prebivalstva zaradi dviga morske gladine. Celotne obalne civilizacije so bile dobesedno potopljene.
Toliko o spodnjih, neugodnih delih ciklov. Toda obstajajo tudi zgornji, izrazito ugodni deli 700-letnih ciklov. Pred približno 350 leti se je dogajala znanstvena revolucija. Newton je objavil Principia, Leibniz je razvijal računstvo, razum je prevladal nad praznoverjem. To je bil trenutek, ko je človeštvo verjelo, da lahko z logiko ukroti naravo. Pred približno 1050 leti je bil čas vzpona Otonskega cesarstva v Evropi in zlata doba Kordobskega kalifata. Arhitektura, filozofija in trgovina so cvetele. Na Kitajskem je dinastija Song začela prvo industrijsko revolucijo s tiskom in smodnikom. Pred približno 1750 leti je rimski imperij – tik pred velikim sesutjem – doživel zadnji veliki razcvet. Ponovna združitev razbitih delov imperija in stabilizacija meja sta prinesli kratek, a bleščeč mir. Pred približno 2450 leti je bil vrhunec grške filozofije, umetnosti in demokracije. Pred približno 3150 leti so se po velikem sesutju bronaste dobe začele vzpenjati nove sile, kot so bili Feničani, ki so razširili abecedo in trgovino po celotnem Sredozemlju. Pred približno 3850 leti se je zgodil vzpon velikega babilonskega imperija. Hamurabi je zapisal svoj zakonik, kar je bil prvi poskus sistemske ureditve družbe na podlagi zapisanih pravil in ne le trenutne volje vladarja. Pred približno 4550 leti je bil vrhunec četrte dinastije v Egiptu. To je bil čas neverjetne logistične in inženirske popolnosti, ki je tisočletja niso presegli. Pred 5250 leti je prišlo do vzpona prvih velemest v Mezopotamiji. Pred približno 5950 leti so kultura Vinča in druge podonavske civilizacije dosegle svoj vrhunec v metalurgiji in protopisavi. Pred približno 6650 leti so ljudje popolnoma udomačili govedo in začeli graditi prva stalna naselja po celotni Evropi, kar je prineslo do tedaj nepredstavljivo prehransko varnost.
Danes smo na dnu 700-letnega cikla, zato je čas, v katerem živimo, s tega vidika izrazito neugoden in žal se obeta huda katastrofa. Zahodna hegemonija, ki je temeljila na racionalizmu in tehnološki prevladi, se zdaj sooča z notranjo entropijo oziroma razkrojem ter z zunanjimi pritiski drugih civilizacij (islamske, kitajske, ruske).
Fizikalna pojasnitev 700-letnih ciklov
V družboslovni znanosti ne pristajamo na determiniranost človeka s strani višjih sil in prav tako ne na determiniranost okolja s strani teh istih sil. Toda če tega ne priznavamo, še ne pomeni, da determiniranosti ni in da ciklov ni. Zgodovina potrjuje, da družbeni cikli, kot jih je videl Braudel, obstajajo in so celo dokaj natančno razporejeni. Da bi razumeli, kaj jih povzroča, nam na pomoč priskoči fizikalna znanost. Obstaja nekaj fizikalno-astronomskih smeri, na podlagi katerih bi lahko pojasnili vzročnost Braudelovih ciklov. Upoštevati je treba tudi to, da imamo ljudje biokemična telesa, ki niso imuna na vplive okolja. Če so vplivi okolja močni, lahko povzročijo spremembo vedenja vseh ljudi in ta sprememba potem lahko povzroči civilizacijske krize. Tako denimo spremembe v sončevem vetru vplivajo na Zemljino magnetno polje. Človeški možgani in srce so elektromagnetni organi. Študije kažejo korelacijo med geomagnetnimi viharji in povečanim številom srčnih infarktov, epileptičnih napadov ter predvsem s spremembami v duševnem stanju (povečana agresivnost, depresija, iracionalnost). Če je sonce vezano na večstoletne cikle, lahko to spravi človeštvo kolektivno do točke, ko se konflikti povečajo do te stopnje, da zrušijo civilizacije. Po drugi strani se lahko tedaj, ko sončni sistem prečka gostejše predele vesolja (galaktični prah), spremeni celotno sevalno okolje planeta. Kozmični žarki visoke energije lahko povzročajo mikromutacije ali vplivajo na nevrotransmiterje v možganih. Povečano sevanje lahko deluje kot tihi stresor. Biološki sistemi, ki so pod stalnim stresom na celični ravni, hitreje pregorijo. Družba postane manj tolerantna, bolj razdražljiva in nagnjena k razkroju. Tretjič: lahko bi obstajali še neopaženi cikli, podobni Milankovićevim v nihanju Zemljine osi ali v interakciji z magnetnimi polji drugih planetov (npr. Jupitra in Saturna), ki periodično vplivajo na stabilnost podnebja. Če se klima približno vsakih 700 let malenkostno destabilizira, to lahko povzroči kmetijski zlom, lakoto. Nenadne spremembe v okolju sprožijo izločanje kortizola, stresnega hormona. Ko se cikel obrne navzdol, naravni viri postanejo manj predvidljivi. To sproži preživetveni nagon, ki povozi razum, zaradi česar namesto logike nastopi panika.
In kaj lahko naredimo, če je katastrofa verjetna? Lahko se prilagodimo, pripravimo ter spremenimo način svojega obnašanja in delovanja, da bomo krizo laže preživeli. V tako nori situaciji, v kakršni živimo zdaj, je ključno, da uporabljamo strategije, ki dokazljivo omogočajo preživetje, ter zavrnemo strategije, ki ga ne. Zato je koristno slediti desnemu političnemu polu in zavrniti nore leve ideologije, ki so rušilne za družbo – še posebno v obdobju, ko bo do vsaj delnega rušenja tako ali tako prišlo.
