Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Problematiko demografije in nasploh mladih generacij bi rad osvetlil še z nekega drugega zornega kota – z vidike zadnje revolucije v razvoju orodij. Ona je sprožila velikansko preobrazbo človeške družbe in poleg blaginje prinesla tudi številne negativnosti.
Ena od njih je tudi upadanje rodnosti oz. demografska zima, kateri je priča vsa Evropa, za majhne narode je nizka nataliteta lahko še bolj usodna. Zakaj pravim, da je to ena od posledic te revolucije? V prejšnji (poljedelski) družbi je bila ženski določena predvsem vloga matere in gospodinje, in poleg tega so bili otroci dobrodošla, da ne rečem nujno potrebna delovna sila na polju. Ta revolucija pa je (z moderno tehniko) prinesla tudi neštevilne nove poklice, ustvarila delovna mesta, številna povsem (ali pa še bolj) primerna tudi za ženske, one so šle v službo, se ekonomsko (in s tem tudi psihološko!) osamosvojile. A to jih je tudi bolj obremenilo, otroci, zlasti številna družina – vse to je postalo zanjo večje breme kot nekoč, lahko celo velika ovira v karieri.
Sicer se pa dr. Gams vseh teh dejstev dobro zaveda. Tukaj bi rad opozoril na nek drug problem, nič manjši, morda še hujši, ki se ga dr. Gams morda ne zaveda, vsaj ne dovolj jasno. Bolj bi se ga ovedel, če bi npr. kdaj učil na osnovni ali srednji šoli, in tam bi se lahko zgrozil nad »kvaliteto« sodobne mladine. Jasno, on se je vseskozi gibal zgolj v akademskih krogih in ima, kot računalničar in strokovnjak za UI pred seboj predvsem kvantiteto: številke, procente, projekcije, modele in grafe. Značilno za moderno dobo, da človek skuša priti do resnice in pravih odgovorov predvsem po tej poti: skozi meritve in številke. In na ta način celo napovedati prihodnost! Seveda ta pot daje koristne odgovore, a v tem načinu se skriva tudi neka past: da spregledamo oz. zanemarimo kvaliteto.
In kaj je problem pri »kvaliteti« sodobne mladine? Temeljni problem vidim (kot bivši pedagog, torej iz prakse!) v razvajenosti (scrkljanosti), izvirajoči iz družine. Ta permisivna (vse-dovoljujoča) vzgoja potegne za sabo neštevilne negativnosti: brezvoljnost, lenobo, nemoralnosti in pokvarjenosti vseh vrst. Takšna vzgoja je posledica dejstva, da se otroci staršem smilijo, kar pa je spet posledica nekega razvoja (moderne tehnike), ki je sprožil negativnosti na naravo in družbo: izguba smisla (življenja, trpljenja), svet krize okolja, nevarni svet negotove prihodnosti… .
Sicer pa ima demografska kriza (poleg prej opisanih) tudi te vzroke: v negativnih posledicah te zadnje revolucije v razvoju orodij. Mnogi starši se namreč sprašujejo, če kaže spravljati otroke na takšen svet – krize okolja in nesmisla.
Če nekoliko razmislimo, pridemo torej do tega globinskega in temeljnega vzroka za demografsko zimo, ki je v tej revoluciji. V tem intervjuju je govor o posledicah, ne pa o tem pra-vzroku.
