Piše: Vida Kocjan
Evropska unija je na razpotju. Vojna na evropskih tleh, nezakonite migracije, izguba konkurenčnosti, tehnološka tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko ter demografski izzivi odpirajo vprašanje, kakšna bo Evropa prihodnosti. Ali zna Evropska ljudska stranka (EPP), največja politična sila v Evropskem parlamentu, odgovoriti na te spremembe? Je pripravljena priznati tudi lastne napake? In zakaj je za Slovenijo pomembno, da ostane del njenega odločanja? O tem smo se pogovarjali s podpredsednico Evropske ljudske stranke Romano Tomc.
DEMOKRACIJA: Spoštovana gospa Tomc, če bi vas danes nekdo vprašal, v kakšnem stanju je Evropa, kaj bi odgovorili?
Romana Tomc: Evropa se danes ne sooča le z gospodarskimi ali političnimi izzivi. Sooča se tudi s krizo samozavesti.
Predolgo smo živeli v prepričanju, da bodo mir, gospodarska rast in tehnološki napredek nekaj samoumevnega. Medtem pa se je svet spremenil. Kitajska je postala gospodarska velesila, ZDA vlagajo ogromna sredstva v razvoj in umetno inteligenco, Rusija je z agresijo na Ukrajino pokazala, da mir ni zagotovljen, migracijski pritiski pa so razkrili, da Evropa ni bila dovolj pripravljena zaščititi svojih zunanjih meja.
Toda Evropa ima še vedno izjemne prednosti. Imamo znanje, ustvarjalnost, močno gospodarstvo, demokratične institucije in bogato kulturno dediščino.
Zato nisem pesimistka. Sem pa prepričana, da ne bomo mogli izkoristiti tega potenciala, če ne bomo verjeli vase. Zdi se, kot da smo malo v šoku in izgubljeni. Kar naprej neki predlogi, s katerimi želimo kaznovati druge, namesto da bi spodbudili svoje potenciale. Ta obrat v razmišljanju je po mojem mnenju najpomembnejša naloga naslednjih let.
Veliko ljudi meni, da je prav EPP odgovorna za današnje stanje Evrope, ki ni rožnato. Kako odgovarjate na to?
Ta očitek pogosto slišim. Nisem med tistimi, ki za vsako ceno zagovarjajo vse odločitve iz preteklosti. Tudi sama na predsedstvu EPP večkrat opozorim, da si ne smemo zatiskati oči pred upravičenimi kritikami. In da bodo ljudje cenili, če bomo sposobni kdaj priznati tudi svoje napake. Brez nepotrebne vzvišenosti.
Smo največja politična družina v Evropi in zato nosimo svoj del odgovornosti. Tega ne zanikamo.
Treba pa je razumeti tudi, kako deluje Evropska unija. Evropske politike niso delo ene same politične skupine. Vsaka odločitev je zato rezultat kompromisov.
Največja napaka bi bila, če bi danes trdili, da je bilo vse narejeno prav. Ni bilo.
Odgovorna politika mora znati biti kritična tudi do svojih odločitev in jih po potrebi tudi popraviti. V tem vidim tudi največjo razliko med EPP in mnogimi drugimi strankami. Ideologija vztraja pri svojih odgovorih, tudi ko se svet spremeni. Odgovorna politika pa zna priznati, da okoliščine niso več enake kot pred desetimi leti.
Ali to pomeni, da se EPP spreminja?
Da. To je čutiti vsak dan. Naše vrednote ostajajo enake: svoboda posameznika, odgovornost, socialno-tržno gospodarstvo, subsidiarnost, demokracija, vladavina prava ter spoštovanje človekovega dostojanstva, družine in skupnosti. Spreminja pa se zavedanje glede prioritet.
Danes veliko več pozornosti namenjamo konkurenčnosti evropskega gospodarstva, močni industriji, varnim mejam, cenovno dostopni energiji, umetni inteligenci in zmanjšanju birokracije.
Ne, EPP ne spreminja svojih vrednot. Da, EPP spreminja odgovore na nove izzive.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
