Piše: C. R.
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino je včeraj potekal drugi strokovni posvet v okviru priprave celovite reforme vzgoje in izobraževanja z naslovom »Višji standardi pri ocenjevanju«. V izjemno intenzivni in vsebinsko bogati razpravi so udeleženci dosegli soglasje o potrebi po spremembah opisnega ocenjevanja v prvih dveh razredih osnovne šole ter poudarili pomen pogostejšega ocenjevanja in sprotnega učenja. Glede prihodnje vloge nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature so se oblikovala različna strokovna stališča.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je danes izvedlo drugi strokovni posvet v nizu desetih posvetov, namenjenih pripravi celovite reforme vzgoje in izobraževanja. Tokrat so udeleženci razpravljali o ocenjevanju znanja v osnovnih in srednjih šolah ter prihodnji vlogi nacionalnega preverjanja znanja in mature.
»Izjemno me veseli, da je bila današnja razprava tako intenzivna, odprta in vsebinsko raznolika. Prav to je namen naših strokovnih posvetov. Ne želimo si zgolj potrjevanja vnaprej pripravljenih rešitev, temveč soočenje različnih pogledov, argumentov in izkušenj iz prakse. Le na takšnih strokovnih temeljih bomo lahko sprejeli prave ukrepe in pripravili konkretno reformo, ki bo prinesla dejanske izboljšave v naše šole. Kjer obstaja soglasje, imamo dobro podlago za nadaljnje delo, kjer so mnenja različna, pa moramo argumente še toliko skrbneje pretehtati,« je ob zaključku posveta poudarila državna sekretarka Mojca Škrinjar.
Soglasje o spremembah ocenjevanja in večjem poudarku na sprotnem znanju
Pri razpravi o ocenjevanju so udeleženci izrazili jasno soglasje, da opisno ocenjevanje v prvem in drugem razredu osnovne šole v sedanji obliki ni ustrezno in da so na tem področju potrebne spremembe. Prav tako so poudarili potrebo po pogostejšem ocenjevanju znanja, ki bi učence in dijake spodbujalo k rednemu delu, sprotnemu učenju in utrjevanju znanja. Eden ključnih poudarkov razprave je bil, da mora ocenjevanje postati bolj kontinuiran del učnega procesa. Namesto kampanjskega učenja neposredno pred ocenjevanji mora sistem spodbujati redno pridobivanje, preverjanje in izkazovanje znanja.
NPZ in matura: različni pogledi na vrednotenje rezultatov
Več različnih stališč se je oblikovalo pri razpravi o nacionalnem preverjanju znanja in maturi, predvsem glede pomena njunih rezultatov pri nadaljevanju izobraževanja.
Udeleženci so se strinjali, da je NPZ pomemben pokazatelj znanja učencev in doseganja izobraževalnih standardov, ki omogoča tudi spremljanje kakovosti izobraževalnega sistema. Večina pa ni podprla predloga, da bi rezultati NPZ predstavljali pogoj za nadaljevanje izobraževanja oziroma vpis na naslednjo stopnjo.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi maturi. Udeleženci so opozorili, da je srednješolsko izobraževanje danes preveč podrejeno pripravam na maturo, kar lahko omejuje širino poučevanja in izobraževalnega procesa.
Glede prihodnje vloge mature, načina vrednotenja njenih rezultatov in njihovega pomena pri vpisu v nadaljnje izobraževanje so se oblikovala različna mnenja. Ta bodo predmet nadaljnje strokovne obravnave.
Za isto mizo različni deležniki slovenskega šolstva
Ministrstvo je tudi na drugem posvetu povezalo širok krog predstavnikov vzgoje in izobraževanja. K sodelovanju so bili povabljeni predstavniki združenj in skupnosti ravnateljev ter vzgojno-izobraževalnih zavodov, strokovnih in pedagoških društev, učiteljev, ravnateljev in drugih strokovnih delavcev iz neposredne prakse, Zveze aktivov svetov staršev Slovenije, dijakov, raziskovalcev, strokovnih institucij ter člani Strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja.
Posvet je povezovala Maja Krušič Šega, vsebinsko razpravo in oblikovanje sklepov pa sta vodili državna sekretarka Mojca Škrinjar in v. d. generalna direktorica Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Mateja Urbančič Jelovšek.
Udeleženci so razpravljali za desetimi omizji, v dveh vsebinskih krogih. Takšen način dela je omogočil neposredno soočenje različnih strokovnih pogledov, izkušenj iz šolske prakse in raziskovalnih ugotovitev. Razprava je bila izjemno intenzivna, poudarek pa na konkretnih predlogih, argumentih in evidentiranju različnih stališč.
Strokovna razprava kot temelj konkretnih reformnih ukrepov
Drugi strokovni posvet je pokazal, da je pri nekaterih vprašanjih mogoče oblikovati jasna skupna izhodišča, pri drugih pa bo potrebna nadaljnja strokovna razprava.
Namen posvetov ni doseganje soglasja za vsako ceno, temveč oblikovanje strokovno utemeljenih rešitev, ki bodo izboljšale kakovost znanja in slovenskega izobraževalnega sistema.
Zbrana stališča in predlogi predstavljajo pomembno strokovno podlago za nadaljnjo pripravo celovite reforme vzgoje in izobraževanja, ne pomenijo pa še sprejetih odločitev o posameznih ukrepih.
Ministrstvo bo zbrane predloge vključilo v nadaljnjo obravnavo in nadaljevalo niz strokovnih posvetov, na katerih bodo deležniki obravnavali tudi druga ključna izhodišča celovite reforme slovenskega šolstva.
