Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej se sprašujemo, ali je levičarsko razgrajanje in nagajanje res zgolj posledica užaljenosti, ker niso več na oblasti? Ali pa je v ozadju še kaj več? Razkrivamo njihovo rušilnost. Dogajanje na referendumu je pokazalo odkrite manipulacije ter poneverbe rezultatov. Če država sedaj ne bo ukrepala, bo to pomenilo konec demokracije pri nas. Rdeči sindikalisti na vsak način želijo onemogočiti razvojni zakon, ki bi Slovencem zmanjšal davčni pritisk na njihove denarnice. Zato je na referendumu potrebno zakon podpreti. Levičarski strah pred reformo izobraževalnega sistema je vse bolj očiten, saj želi minister v šolstvu vrniti več uporabnega znanja ter razgledanosti, odstraniti pa indoktrinacijo. O pravosodju ter pregonu korupcije je v intervjuju spregovoril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, naš sogovornik pa je bil tudi zgodovinar dr. Željko Oset, ki je nedavno izdal monografijo »Akademski svet pod nadzorom«. Z Demokracijo boste vedeli več!
Ali je mogoče zadnje signale z levice razložiti kot preprosto užaljenost, ker niso več na oblasti in ker se podira mit, ki ga je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja zgradil Stane Dolanc? Dogajanje kaže, da ni čisto tako. Vpogled v zakulisje kaže na »nekaj več«, namreč na veliko nervozo zaradi prekinjanja doslej uveljavljenih finančnih tokov ter statusa »nevladnih« elit. Pa tudi zaradi dejstva, da padajo stari mentalni vzorci heglovskih nasprotij (kapitalizem vs. socializmu). To tudi pomeni, da ne gre zgolj za užaljenost zaradi izgube oblasti, čeprav je po svoje res, da je jeza zaradi izgubljenih vložkov (afera Black Cube) velika. Očitno takrat nihče ni računal, da je ena od lastnosti proporcionalnega sistema tudi možnost dogovora strank o sestavi koalicije – mimo (relativnega) zmagovalca, se razume.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Očitne nepravilnosti na voliščih – sumi, ki zahtevajo preiskavo!
Po poročanju Slovenskih novic so na volišču OŠ Mrzlava vas v občini Brežice pri zakonodajnem referendumu zabeležili 101-odstotno udeležbo: 129 volilnih upravičencev in 130 oddanih glasovnic. Takšen podatek statistično ni mogoč. Na volišču v Domu krajanov Bresternica so na treh referendumih evidentirali 670 volivcev, na referendumu o volilni pravici tujcev pa 760 – razlika 90 oseb je ostala brez očitnega pojasnila. Slovenske novice so opozorile tudi na podobna odstopanja na voliščih v Šmarčni, Škalah pri Velenju, Lenartu in na več voliščih v Kopru. V Blagovici (podružnična osnovna šola, volilni okraj Domžale) so bili po poročanju Nove24TV rezultati zakonodajnega referenduma očitno napačno vneseni in obrnjeni: namesto dejanskega razmerja so v sistem prišli podatki s 94 glasovi za novelo (36,15 odstotka) in 166 proti njej (63,85 odstotka). O podobnih neujemanjih med obvestili o izidu in vnosi v bazo Državne volilne komisije (DVK) so poročali tudi z ljubljanskega volišča Omnia.
Intervjuja: Jan Zobec in Željko Oset
»Bolj kot DVK, ki nosi odgovornost za domnevne nepravilnosti, da ne rečem zlorabe, bi morala to raziskati kriminalistična policija, saj gre za sume kaznivih dejanj, recimo ponareditve izida glasovanja (143. člen KZ-1). Nerazčiščeni sumi namreč krnijo zaupanje v demokratični proces in s tem v demokracijo. Če je glasovanje kompromitirano, se to prenese na celoten sistem in zaupanje v delovanje demokracije je okrnjeno. Vse sume o domnevnih kršitvah bi bilo treba temeljito raziskati – ne samo zaradi konkretnih referendumov, ampak predvsem zaradi varstva legitimnosti referendumov in zaupanja v temeljne postulate demokracije, tako v imenu demokracije kot v imenu pravne države,« je povedal nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.
Dr. Željko Oset pa je med drugim opisal anekdoto, ki opisuje nadzor nad akademiki: »Jeseni 1988 je tajnica Inštituta za zgodovino delavskega gibanja mladega zgodovinarja Andreja Studna vprašala, ali je organiziran. Odgovoril ji je, da je član pevskega društva. Ona pa je imela v mislih članstvo v zvezi komunistov ali povezani družbenopolitični organizaciji. Anekdota se danes razume kot zabavna, vendar je tudi zelo povedna; Studen je dobil zaposlitev kot neorganiziran človek, s čimer se je začel krhati partijski monopol nad izbiro kadrov na »kritičnih področjih« – v zgodovinopisju.«
Rdeči sindikati in levica blokirajo zakon, ki ljudem prinaša nižji DDV in višje pokojnine
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, imenovan tudi razvojni zakon za Slovenijo, je državni zbor sprejel že 11. maja 2026. Za zakon je glasovalo 47 poslank in poslancev, 35 jih je bilo proti. Pripravili so ga poslanci strank NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, podprli pa so ga tudi v SDS. Zdajšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše uveljavitev zakona podpira, medtem ko mu v zdajšnji opoziciji (Svoboda, SD in Levica) nasprotujejo. Pri tem jih izdatno podpirajo nevladne organizacije in predvsem sindikati.
Sindikati so zbrali več kot 40 tisoč overjenih podpisov z zahtevo za razpis referenduma in jih 9. oktobra vložili v državni zbor. Državni zbor je sprva sklenil, da referendum zaradi davčnih določb ni dopusten, a je ustavno sodišče avgusta ta sklep razveljavilo, kar je odprlo pot do referenduma. Če se to ne bi zgodilo, bi zakon že veljal in marsikaj bi bilo že lažje.
Slovensko gospodarstvo se vrača na pot močnejšega razvoja
Umar ocenjuje, da bo letošnja gospodarska rast precej višja od lanske, ki je znašala le 1,5 odstotka. Pospešek temelji na sovpadanju več dejavnikov: močnem okrevanju izvoza – dodatno spodbujenem z zagonom novih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji –, zaključevanju velikih investicijskih projektov ter nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in porabe gospodinjstev.
Domače povpraševanje poleg močne investicijske aktivnosti krepi tudi zasebna poraba, ki jo podpirajo visoka zaposlenost, hitrejša rast plač in izboljšano zaupanje potrošnikov. Povečala se bo tudi državna poraba, predvsem zaradi polne uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe, večje zaposlenosti v zdravstvu in socialnem varstvu ter boljšega črpanja evropskih sredstev. Skupni izvoz, ki je lani pretežno stagniral, se bo letos znatno povečal. Rast je široko osnovana, podpirata pa jo tako večja izvozna učinkovitost kot povečanje proizvodnih zmogljivosti v domači farmacevtski in avtomobilski industriji.
Levičarski strah pred reformo vzgoje in izobraževanja
Celovita reforma nastaja na več medsebojno povezanih ravneh, ob vključevanju učiteljev, ravnateljev, strokovnih delavcev, raziskovalcev, predstavnikov staršev in drugih deležnikov. Priprava je zasnovana kot širok proces, ki vključuje strokovne posvete, redna srečanja s prakso, delo strokovnega sveta, sodelovanje z organizacijami, javno zbiranje predlogov ter upoštevanje raziskav. Cilj je povezati različna strokovna znanja, raziskovalne ugotovitve in neposredne izkušnje iz prakse v kakovostne, utemeljene in izvedljive rešitve.
Potekajo strokovni posveti o desetih izhodiščih in redna srečanja z ravnatelji ter dialog s šolsko prakso. Ustanovljen je Strokovni svet za reformo, ki ne nadomešča Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje in o ukrepih ne odloča samostojno. Ministrstvo sodeluje s strokovnimi društvi, združenji, sindikati, predstavniki staršev in drugimi organizacijami. V procesu želi slišati različna stališča, predloge in izkušnje. Posebna pozornost je namenjena delu v šolah, položaju učiteljev, organizaciji procesa in kakovosti znanja.
Vladni ukrepi za omejitev cen energentov
Slovenija se v letošnjem letu sooča s ponovnim pritiskom na cene naftnih derivatov. Od leta 2020, ko so se povprečne cene gibale okoli enega evra za liter, so cene zrasle za približno 40 do 50 odstotkov. Po umiritvi v letih po energetski krizi (2022) so absolutne ravni še vedno visoke v primerjavi z obdobjem pred letom 2022. Regulacija cen, znižane trošarine, oprostitve dajatev in spremenjena metodologija pa vplivajo na to, da so maloprodajne cene trenutno za približno 10 do 12 odstotkov nižje, kot bi bile brez teh ukrepov.
Slovenija je trenutno med cenejšimi v regiji pri 95-oktanskem bencinu in v sredini pri dizlu; bistveno cenejša od Avstrije, Italije in Nemčije. Najvišje dovoljene cene zunaj avtocest in hitrih cest znašajo 1,742 evra za liter bencina, 1,881 evra za liter dizla in 1,504 evra za liter kurilnega olja (za obdobje od 13. do 19. oktobra). Ob avtocestah so cene proste in običajno višje.
V novi Demokraciji objavljamo številne prodorne kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Vida Kocjan, Lea Kalc Furlanič, Miro Petek, Stane Granda in Matevž Tomšič. Tribune so prispevali Tomaž Kladnik, Anton Olaj, Milan Gregorič, Stanko Plestenjak in Zvjezdan Radonjić.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
