Piše: STA
Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo po novem vodi zgodovinar Mitja Ferenc, se je danes prvič zbrala v spremenjeni sestavi. Predsednik komisije Ferenc je med prednostnimi nalogami za STA izpostavil dogovor o pokopnem mestu žrtev vojn in revolucije na Žalah.
Prednostna naloga komisije je izvajanje novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev na več segmentih, je izpostavil Ferenc. Gre za novelo, ki je začela veljati junija, med drugim pa je določila pokop posmrtnih ostankov žrtev vojn in revolucije na ljubljanskem pokopališču Žale.
Med prioritetami komisije je Ferenc izpostavil izvedbo in način pokopa posmrtnih ostankov okoli 3450 žrtev iz grobišča Jama pod Macesnovo gorico in 85 romskih žrtev iz treh grobišč. Prav tako je izpostavil DNK analize in identifikacijo žrtev, kjer je to mogoče. Kot je zapisal, je komisija danes sprejemala pravilnik o odvzemu, hrambi, genetski analizi in identifikaciji žrtev iz prikritih vojnih grobišč.
Ferenc je prav tako poudaril pomen urejanja pravnega varstva potrjenih grobišč v povezavi s konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji, ki v Sloveniji velja od leta 2022. Posvetili pa se bodo tudi do zdaj zapostavljenim aktivnostim na področjih evidentiranja, terenskih raziskav, ekshumacije in urejanja prikritih grobišč, so navedli.
Vlada je v četrtek sprejela spremenjen sklep o imenovanju članov komisije. Ferenc je na mestu predsednika nadomestil dosedanjega Jožeta Dežmana, ki je sicer kot v. d. direktorja prevzel vodenje Muzeja slovenske osamosvojitve. Nova člana komisije sta še Uroš Košir in Katja Drobnič.
Vprašanje pokopa žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevju, kjer so arheologi leta 2022 izkopali 3450 moških, dlje časa deli slovensko javnost. Večina se strinja, da imajo žrtve pravico do dostojnega pokopa, ni pa soglasja o tem, kje naj ta poteka. Večinoma je po ugotovitvah vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč šlo za slovenske domobrance, ki so jih partizanske sile brez sodbe pobile junija 1945.
Prejšnja vlada je ostanke žrtev iz kočevske komunale prenesla v državno kostnico v Škofji Loki, ki pa jo je del politike in javnosti ocenil kot neprimerno. Želi si, da bi ostanke prenesli v centralno kostnico, ki bi jo uredili na Žalah.
V zvezi s povojnimi poboji so se sicer oglasili iz Krščanskega foruma SDS. Na današnji dan leta 1990 je namreč v Kočevskem rogu potekala prva spravna slovesnost za te žrtve. V forumu so med drugim poudarili, da “sprava ni usmerjena proti komurkoli, temveč je dolžnost do žrtev, njihovih svojcev in prihodnjih generacij”.
