Piše: Jože Biščak
Sprva se je zdelo, da so se globalisti ušteli. Novi madžarski predsednik vlade Péter Magyar je bil glede migracij odločen nadaljevati politiko Viktorja Orbana. Tudi alternativna desnica je v njem videla pomlajšano različico svojega predhodnika. Toda po četrt leta je že jasno, da je bila vse skupaj le predstava za javnost: Magyar državo vrača v podložniški položaj, v katerem se suverenost žrtvuje za evropska sredstva in ideološko skladnost, bruseljska birokracija že govori, da je Madžarska spet ugledna članica Evropske unije. Zato mu je vse spregledano.
Tisto, kar Magyar imenuje »reforme«, ki bodo državo povrnile v »normalno evropsko demokracijo«, je klasičen pohod maščevanja, kar lahko brez zadržkov imenujemo tudi ustavni puč. Operacija »Očiščevalni ogenj«, ki jo je predstavil parlamentu in s katero želi »deorbanizirati« (vam zveni znano?) Madžarsko in njene institucije, je grob poseg v pravno državo. Nova oblast želi z ustavnimi spremembami pred iztekom mandata odstraniti predsednika republike Tamása Sulyoka, predsednika ustavnega sodišča Pétra Polta in nekatere druge ključne funkcionarje, ki jih je imenovala prejšnja vlada. Retroaktivna omejitev mandatov poslancev na 12 let naj bi očistila parlament več kot polovice poslancev Fidezsa, omejitev položaja predsednika vlade na dva mandata naj bi preprečila, da bi Orban spet postal premier. Ustanovitev posebnega nacionalnega urada »za odvzem premoženja« je namenjena lovu na domnevno ukradeno bogastvo ljudi, ki so bili blizu nekdanji vladajoči politični stranki.
To ni pravna država. To ni demokracija. To ni svoboda. Pod krinko »vračanja pravice« se na Madžarskem dogaja politična čistka. In nobenega opomina iz Bruslja, samo molk. Enako velja za medije, ki so poldrugo desetletje kričali in vsako potezo Orbana pospremili s komentarji, da »razgrajuje demokracijo«. Zdaj jih ne motijo ne grožnje predsedniku, ne paraliziranje ustavnega sodišča, ne načrtno slabljenje institucij, ki naj bi zagotavljale ideološko ravnotežje. Pot v avtoritarno državo je začrtal že v inavguracijskem govoru: »Odidite z dvignjeno glavo, dokler še lahko.« To niso besede, ki bi spadale v demokratično in svobodno družbo, ampak besede pristaša revolucionarnih čistk. Tega Orban nikoli ni počel, noben novinar in medij pod njegovo vladavino nista bila preganjana, opozicija je lahko dihala, ne da bi se bala kakšnega totalitarnega ukrepa. Toda za Bruselj je Magyar nenadoma človek, ki bo znova vzpostavil »pravno državo«.
Mediji so poldrugo desetletje kričali in vsako potezo Orbana pospremili s komentarji, da »razgrajuje demokracijo«. Zdaj jih ne motijo ne grožnje predsedniku, ne paraliziranje ustavnega sodišča, ne načrtno slabljenje institucij, ki naj bi zagotavljale ideološko ravnotežje.
Ko nekdo zahteva odstop legitimno izvoljenega predsednika, generalnega tožilca in predsednika ustavnega sodišča ter hkrati napoveduje, da bo vse ključne položaje zasedel z zaupanja »vrednimi« ljudmi, potem ne govorimo o reformi, temveč o utrjevanju osebne moči.
Magyar je oblastni oportunist in pragmatik, ki je spoznal, da lahko v prebujeni Evropi ležerno vladaš, če si v postelji z Brusljem in progresivnimi agendami. Zato bo zdaj, brez skrbi, da bi ga kdo za ušesa, čistil in nameščal sebi poslušne ter pod krinko boja proti korupciji obračunaval in uničeval politične nasprotnike.
Levičarski mainstream, evropska elita in domače nevladne organizacije, ki jih financirajo skupine povezane s Sorosom, so ustvarili antidemokratično pošast, zaradi katere jih bo še bolela glava. Avtokratskih ravnanj Magyarja najbrž ne bodo mogli opravičevati v nedogled. Ali pač. Pokvarjeni kot so, utegnejo nad vsem zamižati na obe očesi; vse pod geslom: »Da le ni Orban.« Zato bo lahko z blagoslovom Bruslja počel vse.
Orban ni bil brez napak. Nihče ni. Dolga leta vladanja vsakemu stopijo v glavo, toda ključni funkcionarji so se menjali po naravni, zakoniti poti. Zanj je bilo značilno, da je branil madžarsko identiteto in suverenost. Magyar pa je politik, ki je državo takoj začel potiskati v kremplje Bruslja in s tem na pot propada evropske civilizacije.
