Piše: Dr. Metod Berlec
Predsednik vlade Janez Janša je na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti izpostavil, da je osamosvojitev temelj slovenske državnosti in trajen opomin, da narod napreduje le, ko zna preseči razlike. V govoru je poudaril, da je bila osamosvojitev dejanje enotnosti, ki je povezalo politične sile in državljane v ključnem zgodovinskem trenutku. Pri tem je imela odločilno vlogo koalicija DEMOS pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika. Sodelovanje je obrodilo sadove tudi v času njegove prve vlade (2004 do 2008). Takrat je Slovenija samo v dveh letih napredovala za enajst odstotnih točk evropskega povprečja, kar je označil za dokaz, da se država najhitreje razvija, ko politični akterji presežejo ideološke razlike. Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da se je v Sloveniji utrdila politika, ki je diametralno nasprotna izročilu osamosvojitve in je neverjetno izključevalna. Nedvomno je pri tem še posebej izstopala prejšnja Golobova ekstremno levičarska vlada. Politiko izključevanja vodi tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kar je znova pokazala s svojim politikantskim govorom na državni proslavi. In bila deležna žvižgov negodovanja. Podobno sta v dneh pred dnevom državnosti s svojimi izjavami izključevala zadnji šef partije Milan Kučan in njegov zvesti pribočnik Gregor Golobič.
Janša je na proslavi opozoril, da je Slovenija po letu 2008 (po politično inscinirani aferi Patria) zdrsnila v obdobje stagnacije, čeprav je pred tem hitro napredovala. Kot je dejal, smo leta 2008 dosegli 91 odstotkov evropskega povprečja kupne moči, »potem pa je prišel drugi polčas in zaradi vsega, kar se je dogajalo v njem, smo še vedno tam kot leta 2008«. Ključni razlog za zastoj je po njegovem politika izključevanja, ki jo je v tem obdobju vodil del politike, ki je bil proti osamosvojitvi. Ta je zavračala sodelovanje tako v opoziciji kot na oblasti, kar je povzročilo izgubo razvojnega zagona. Politični pol, ki izključuje, je bil »od leta 2008 naprej od 18 let na oblasti kar 15 let in ves čas je bila v ospredju politika izključevanja, pogosto prežeta celo z javnimi pozivi po čiščenju in zlorabami pravne države za obračune z drugače mislečimi«. V govoru je bil Janša kritičen do ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve pod prejšnjo Golobovo vlado: »Smo edinstveni na celem svetu v tem, da je ena od vlad ukinila muzej nastanka lastne države.« S tem je del politike (seveda gre pri tem za stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica) pokazal svoj odnos do osamosvojitve in njenega vrednotnega izročila. Nova Janševa vlada je muzej znova ustanovila, s tem da je sprejela sklep o ustanovitvi dveh javnih zavodov, Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Kljub kritičnim poudarkom je Janša izrazil optimizem, zlasti zaradi mlade generacije, ki znova odkriva pomen slovenske identitete in vrednot osamosvojitve. To vidi kot dokaz, da se lahko Slovenija znova dvigne in preseže obdobje političnih blokad. Da se vzpostavi stanje, ko bo Slovenija končno spet dihala z obema kriloma pljuč. Boljšo prihodnost je namreč mogoče graditi le na vrednotah časa, ki so nas Slovence povezali leta 1991: pogumu, enotnosti in odgovornosti.
