Piše: STA
V prihodnjem dolgoročnem proračunu EU (MFF) je treba ohraniti raven financiranja za kohezijsko in kmetijsko politiko, so voditelji 17 držav članic EU, med njimi premier Janez Janša, zapisali v pismu irskemu premierju Michealu Martinu. Njegova država namreč trenutno kot predsedujoča Svetu EU pripravlja nov predlog finančnega razreza MFF.
“Kohezijska politika in skupna kmetijska politika sta politiki z dolgo tradicijo, vendar so njuni cilji bolj relevantni kot kdajkoli prej,” so voditelji t. i. prijateljic kohezije zapisali v petkovem pismu, ki ga je danes na družbenem omrežju X objavila slovenska vlada.
Zavzeli so se za to, da se v dolgoročnem proračunu za obdobje 2028-34 ohrani raven financiranja za ti dve politiki. Realno znižanje višine sredstev za kohezijo in kmetijstvo namreč kljub povečanju obsega celotnega MFF predvideva že osnovni predlog Evropske komisije iz julija lani.
“Dodatno znižanje ne bi prispevalo k modernizaciji proračuna EU, ampak bi ga zgolj oslabilo. S tem pa bi tvegali tudi spodkopavanje javne podpore evropskemu projektu,” so poudarili predsedniki vlad in držav 17 članic, med njimi Slovenije, Italije, Španije, Poljske, Hrvaške in Madžarske.
Obenem v pismu priznavajo, da se unija sooča s spreminjajočimi se geostrateškimi okoliščinami, ki prinašajo nove izzive na področjih varnosti in obrambe, gospodarske konkurenčnosti, odpornosti in energetske varnosti. Prihodnji MFF mora Evropi omogočiti, da izkoristi priložnosti, ki jih prinašajo ti izzivi, a ne na račun politik, ki izhajajo iz temeljnih pogodb EU, so zapisali.
Zato bi obseg celotnega proračuna v višini okoli 1950 milijard evrov, ki ga je junija predlagalo ciprsko predsedstvo Sveta EU, po njihovem mnenju predstavljalo ustrezno osnovo za naslovitev vseh omenjenih finančnih potreb. “Ni primeren čas, da Evropa zniža svoje ambicije,” so dodali.
Ob tem so izrazili pripravljenost, da preučijo spremenjene predloge za uvedbo novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna, s katerimi bi zmanjšali pritisk na nacionalne proračune. Zavzeli pa so se tudi za razmislek o bolj postopnem odplačevanju dolga, povezanega z evropskim skladom za okrevanje in odpornost.
S svojimi stališči so irskega premierja Martina in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo seznanili v luči priprave novega predloga okvirja za pogajanja med članicami, ki ga namerava irsko predsedstvo Sveta EU predstaviti še pred zasedanjem ministrov za evropske zadeve 13. oktobra. Dva dni za njimi bodo o MFF razpravljali še voditelji sedemindvajseterice na vrhu v Bruslju.
Nekaj dni pred predsedniki vlad in držav članic t. i. prijateljic kohezije so pismo Martinu napisali tudi voditelji Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Danske, Finske in Švedske, ki veljajo za neto plačnice v skupni proračun. V njem so med drugim ponovili svoj poziv k znižanju predlaganega obsega MFF za več sto milijard evrov. Poudarili so, da se je treba osredotočiti na financiranje skupnih naložb v varnost in obrambo, konkurenčnost, inovacije in boj proti nezakonitim migracijam, so poročali bruseljski portali.
