Piše: Vida Kocjan
V samo 73 dneh po volitvah 22. marca 2026 je odhajajoča vlada Roberta Goloba v režimu tekočih poslov izvedla sistematično »betoniranje« vpliva, ki ga poznavalci označujejo za enega najbolj drznih poskusov v slovenski zgodovini.
Kljub ustavnim omejitvam so se vrstile desetine kadrovskih razpisov, desetmilijonske prerazporeditve denarja, uvrščanje večdesetmilijonskih projektov v proračunske dokumente, sporne zunanjepolitične geste – med njimi tudi tajno glasovanje na vladi, ko sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala tudi palestinsko stran ter s tem pokazala svojo dvoličnost – ter zloraba državnih institucij.
Namesto dostojne predaje poslov je Slovenija tako dobila občutek zadnjega plenjenja proračuna in institucij.
Tekoči posli ali sistematično »betoniranje« vpliva
Golobova vlada (2022–2026) je končala svoj mandat po volitvah marca 2026. Med 22. marcem in 3. junijem 2026, ko je vodenje države prevzela nova vlada pod vodstvom Janeza Janše, pa je Slovenija doživela enega najbolj intenzivnih obdobij v politični zgodovini zadnjih desetletij. Vlada Roberta Goloba, ki je po volitvah 22. marca ostala v režimu tekočih poslov (115. člen ustave), je kljub ustavnim omejitvam izvedla vrsto odločitev z dolgoročnimi finančnimi, kadrovskimi in političnimi posledicami. Strokovnjaki, vključno s Fiskalnim svetom, so te poteze označili za »kadrovski cunami«, »lomastenje po blagajni« in »zadnje plenjenje« proračuna. Premier Robert Golob je v dopisu odhajajočim ministrom zapisal: »Omejitev na tekoče posle pravno ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov.« Ta stavek so kritiki interpretirali kot zeleno luč za kreativno razlago ustavnih omejitev. Namesto urejenega poslovnega prevzema je nova vlada Janeza Janše prevzela državo z dodatnimi obveznostmi, politiziranimi institucijami in obremenjenimi javnimi financami. Ali gre za legitimno zagotavljanje kontinuitete ali za zlorabo položaja? Dejstva kažejo na sistematičen poskus utrjevanja vpliva Svobode in koalicijskih partnerjev tik pred odhodom.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
