Piše: Metod Berlec
Z zgodovinarjem, polkovnikom Slovenske vojske prof. dr. Tomažem Kladnikom smo govorili o njegovih knjigah in aktualnem dogajanju na področjih, s katerimi se profesionalno ukvarja.
DEMOKRACIJA: Ste zgodovinar, polkovnik Slovenske vojske in univerzitetni profesor. Več kot tri desetletja ste torej povezani s Slovensko vojsko. Kako je praktična vojaška izkušnja vplivala na vaše raziskovalno in pedagoško delo?
Dr. Tomaž Kladnik: V središču zgodovinarjevega preučevanja so predvsem človek, ljudje, njihova medsebojna razmerja in hkrati zunaj njih vse, kar je vplivalo na ta razmerja. Zgodovinarja seveda ne zanimajo ljudje sami po sebi, temveč le konkretni posamezniki, ljudje v določenem krajevnem in časovnem okviru. Povezanost preteklosti in sedanjosti v osebi zgodovinarja ter pomen te povezanosti za znanstveno delo ali pa tudi le za razumevanje zgodovinskega in sodobnega dogajanja opozarjata, da zgodovinska veda nikakor ni samo preprosto zapisovanje dejstev po kritičnem preverjanju, ampak mora z analizo, povezovanjem in primerjanjem ugotovljenih dejstev pripomoči k njihovemu razumevanju. Prava ali neprava stran zgodovine torej ne obstaja, obstajajo samo zgodovinska dejstva in zgodovinarjevo proučevanje le-teh oziroma odgovor na vprašanje, zakaj so se naši predniki odločili za dejanja, kot so se. Ob tem je moj fokus predvsem na proučevanju tovrstnih procesov v oboroženih silah.
Leta 2006 ste izdali knjigo Slovenska partizanska in domobranska vojska. Kakšen je bil njen glavni namen – zlasti ker vemo, da je sprožila precej odmevov v širši javnosti? Mislim, da je predvsem zmotila člane borčevske organizacije …
Končni cilj obeh v 2. svetovni vojni na slovenskih tleh nasproti si stoječih slovenskih vojaških formacij, ki ju obravnavam v knjigi, je bila ustanovitev slovenske vojske. Vendar je ta nastajala in delovala v različnih okoliščinah in pod različnimi pogoji. Kljub nepremostljivim razlikam in sovraštvu, ki so si ga pripadniki obeh formacij izkazovali, pa lahko ugotovimo tudi nekatere stične točke obeh vojaških sistemov. Omenjeni odziv na tako primerjavo je pred dvajsetimi leti in še danes odraz temeljnega nerazumevanja zgodovinskega dogajanja med drugo svetovno vojno.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
