Piše: Vida Kocjan
Pred Azilnim domom se je zbralo nekaj deset aktivistov, protestnikov, povezanih z Ambasado Rog, ki so blokirali vhod in dostopno cesto.
V začetku maja bi morala Slovenija, skladno s pravili dublinske uredbe, Hrvaški predati tri prosilce za mednarodno zaščito (azil). Do tega ni prišlo, saj se je pred Azilnim domom na Viču v Ljubljani zbrala skupina aktivistov iz Ambasade Rog. Predaji so nasprotovali, blokirali so vhod in zahtevali ustavitev predaje. Po dostopnih podatkov naj bi bili prosilci na predajo vnaprej opozorjeni s strani zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, informacije naj bi uhajale tudi k aktivistom.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Branko Zlobko (v odhajanju), je načrtovano predajo za 6. maj 2026 preložilo, domnevno naj bi to prestavili. Do zdaj pa tega po javno dostopnih podatkih še niso izvedli.
To pa še ni vse. Po naših podatkih ministrstvo v času Golobove vlade (pred Zlobkom ga je vodil Boštjan Poklukar) tudi sicer predaj prosilcev za azil (mednarodno zaščito) Hrvaški kljub pravnomočnim odločbam ministrstva in sodbam Upravnega sodišča pogosto naj ne bi izvedlo.
Viri dodajajo, da naj bi zaposleni na Direktoratu za migracije informacije o načrtovanih predajah posredovali aktivistom in nevladnim organizacijam. Zavestno naj bi bilo tudi zavlačevanje postopkov, zaradi katerega potečejo roki za predajo prosilcev drugim državam članicam EU, posledično pa odgovornost za obravnavo prošenj prevzame Slovenija.
Ministrstvo naj ne bi ukrepalo niti pri povračilu stroškov pravne pomoči in materialne oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito, ki imajo lastne prihodke oziroma so zaposleni. Nekateri prosilci za azil naj bi nezakonito ali prezgodaj pridobivali dovoljenja za dostop do trga dela, tudi v primerih, ko njihova identiteta ni bila dokončno ugotovljena ali so bili v dublinskem postopku.
Viri opozarjajo še na neenako obravnavi zaposlenih v Direktoratu za migracije (ta deluje v okviru ministrstva), favoriziranje posameznikov pri dodatkih za delo, kadrovskih napredovanjih in reorganizaciji delovnih mest. Omenjeni so tudi sumi nepotizma, klientelizma in zaposlovanja oseb brez ustreznih izkušenj na strokovnih in vodstvenih položajih.
Opozarjajo še na porabo javnih sredstev, med drugim pri prenovi azilnega registra, službenih potovanjih, izplačilih dodatkov in financiranju zakonitih zastopnikov mladoletnih prosilcev.
Slovenija naj bi tudi zamujala pri pripravah na izvajanje novega Pakta o migracijah in azilu zamujajo, medtem ko si člani delovnih skupin izplačujejo dodatke za delo na projektih. Nasploh pa naj bi bila v Direktoratu za migracije prisotna sistemska kadrovska problematika, pomanjkanje strokovnosti in neučinkovito vodenje.
