Piše: Alvaro Penas
Prejšnji ponedeljek je kijevsko-galicijski nadškof in primas ukrajinske grškokatoliške cerkve, njegova blaženost Svjatoslav Ševčuk, na sedežu univerze CEU San Pablo v Madridu predstavil svojo knjigo »Kronika bogokletne vojne«.
Knjiga je zbirka njegovih pridig in izjav iz prvega leta obsežne ruske invazije na Ukrajino, pričevanje o vojni, »utelešenem zlu, ki ga človeški razum pogosto ne more razložiti«. Vse se je začelo s kratkim video sporočilom na začetku ruskega napada, v katerem je nadškof želel pokazati, da so še živi, a to sporočilo je postalo viralno, nato pa so mu sledila številna druga. Tri mesece pozneje je bilo vsako novo sporočilo prevedeno v šest jezikov: poljščino, italijanščino, angleščino, nemščino, portugalščino in španščino. Kasneje je hrvaška državna televizija začela predvajati te videoposnetke s hrvaškimi podnapisi. »Takrat sem spoznal,« je dejal Ševčuk, »da je glas matere Cerkve sila, ki prihaja od Boga.«
»Beseda ni le prenos sporočila, ampak sila,« in ta misel se je Ševčuku še okrepila marca 2022, ko je obiskal mesto približno 100 kilometrov oddaljeno od Kijeva, ki je bilo bombardirano z 20 raketami. V majhni župniji je srečal starejšo žensko, ki ga je močno stisnila za roko: »Prestrašeni smo, ampak tako lepo je, da govorite z nami.« Ševčuk je odgovoril, da ne ve, kaj bi drugega rekel, ženska pa je vztrajala: »Ni pomembno, kaj govorite; pomembno je, da govorite z nami.« Ta trenutek ga je spomnil na izkušnjo, ki jo je imel med služenjem v sovjetski vojski v bolnišnici v svojem domačem kraju: »Moškega je zbil vlak; trpel je v hudih bolečinah in njegove možnosti za preživetje so bile zelo majhne. Njegova žena je prišla v bolnišnico in prosil jo je, naj spregovori. Usedla se je poleg njega in začela brati knjigo; bolečina je popustila in na koncu je moški preživel.«
»Ali je mogoče biti kristjan v času vojne? Da, mogoče je,« pravi Ševčuk, ki pripoveduje o srečanju s papežem Frančiškom, med katerim ga je prosil za nasvet: »Pogosto vprašam Gospoda: ‘Zakaj si obudil Ukrajino po padcu Sovjetske zveze? Zakaj si obudil našo Cerkev, ki je bila uničena v komunističnem obdobju? Zakaj nas spet soočaš s smrtjo?’ Papežev odgovor je bil: ‘To pomeni, da imaš poslanstvo.’ Za Ševčuka je to poslanstvo odgovoriti na zelo težka vprašanja, saj vojna ljudi sili, da si postavljajo temeljna vprašanja – vprašanja, na katera ne more odgovoriti noben politik ali predsednik in katerih odgovore najdemo le v krščanski veri, v Božji besedi. Podobno je še vedno mogoče ostati človek v vse bolj razčlovečujoči vojni – vojni z brezpilotnimi letali, v kateri sovražnik razčlovečuje celo lastne vojake.
Več:
Kronika bogokletne vojne: Z zlom se ne moreš pogajati, lahko pa zlo premagaš z dobrim
