Piše: Andrej Sekulović
Povečano število nesreč na avtocestah. Gre za neustrezno vožnjo ali posledice številnih gradbenih del? Andrej Ribič naj bi kot predsednik Darsa odstopil, če bomo imeli Janševo vlado, slišati pa je tudi, da naj bi sestankoval s Kučanom.
Obsežna gradbena dela na slovenskih avtocestah letos ne povzročajo zgolj večurnih zastojev in slabe volje voznikov, temveč tudi izrazito povečanje števila prometnih nesreč na odsekih z delovnimi zaporami. Najbolj problematična ostaja primorska avtocesta med Ravbarkomando, Postojno in Razdrtim, kjer promet že več mesecev poteka po zoženem režimu zaradi obnove vozišča.
Po podatkih policije in Darsa se je na približno 15 kilometrov dolgem odseku med Postojno in Razdrtim v zadnjih dveh mesecih zgodilo kar 47 prometnih nesreč. Samo med prvomajskimi prazniki jih je bilo enajst, v začetku maja pa je promet dodatno ohromila nesreča tovornjaka, ki se je pri delovni zapori prevrnil in oplazil avtobus. Avtocesta je bila zaprta več ur, nastale pa so večkilometrske kolone, ki so segale daleč po primorskem kraku. Zaradi serije nesreč je Dars celo napovedal začasno zaprtje uvoza Postojna proti Kopru. Povod za odločitev je bilo sedem nesreč v zgolj štirih dneh, pri eni od njih je bilo potrebno tudi helikoptersko posredovanje. Pri Darsu sicer trdijo, da gre predvsem za preveč pogosto neprilagojeno hitrost, neupoštevanje varnostne razdalje ter neustvarjanje reševalnega pasu in tudi utrujenost od vožnje, a zdi se, da skušajo odgovorni predvsem zmanjšati lastno odgovornost zaradi močne obremenitve avtocest, ki je posledica letošnjih del.
Preveč zoženi pasovi povzročajo nevarnost
Promet skozi območje del poteka po močno zoženih pasovih, širokih približno dva ali tri metre, kar predstavlja dodatno težavo predvsem za tovorni promet. Policija kot najpogostejše vzroke nesreč navaja tudi naletna trčenja, neprilagojeno hitrost in nenadna zaviranja v kolonah, vendar se med vozniki in delom javnosti vse pogosteje pojavljajo vprašanja o odgovornosti upravljavca avtocest. Kritike letijo predvsem na organizacijo delovišč, dolgotrajne zapore in slabo pretočnost prometa. Ob tem se vse pogosteje pojavlja ravno vprašanje morebitne odgovornosti Darsa za prometni kaos na primorski avtocesti in nevarne razmere na gradbiščih. Pristojne ustanove bi namreč morale preveriti, ali so bili prometni režimi načrtovani ustrezno in ali so bila varnostna tveganja dovolj upoštevana. Za zdaj uradnih postopkov proti Darsu ni, nekateri pravni strokovnjaki pa opozarjajo, da bi bila morebitna odgovornost upravljavca mogoča le ob dokazani malomarnosti ali neustreznem zagotavljanju prometne varnosti. Kljub temu dejstvo, da se je na enem samem odseku v zgolj dveh mesecih zgodilo skoraj petdeset nesreč, odpira širše vprašanje pripravljenosti slovenske prometne infrastrukture na rekordne prometne obremenitve. Slovenske avtoceste so letos pod dodatnim pritiskom zaradi sočasnih obnov na več ključnih odsekih in povečanega tranzitnega prometa proti Hrvaški in Italiji. Strokovnjaki za prometno varnost opozarjajo, da lahko vsaka večja delovna zapora na najbolj obremenjenih odsekih hitro povzroči verižno reakcijo zastojev, živčnosti in sekundarnih naletov. Primorska avtocesta je tako postala simbol širšega problema slovenskega avtocestnega sistema, ki se že leta sooča z zamudami pri širitvah in modernizaciji infrastrukture.
Ribičev beg od odgovornosti?
Po poročanju Požareporta naj bi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič v ožjih krogih razlagal, da bo v primeru politične menjave oblasti, ko bi Janez Janša prevzel vlado od Roberta Goloba, nemudoma odstopil. Kot vemo, je bil Andrej Ribič med prejšnjimi parlamentarnimi volitvami, leta 2022, vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda, po zmagi Goloba pa se je, očitno po politični liniji, ustoličil v tej državni službi. Dars se sicer sooča tudi z obtožbami o korupciji, predvsem po razkritju spornih posnetkov, na katerih različni akterji govorijo o delovanju globoke države. Ribič naj bi poudarjal, da Jerneju Vrtovcu, ki bi bil lahko novi minister infrastrukturo in energetiko, torej bi bil državni Dars pod njegovo pristojnostjo, ne namerava »polagati nobenih računov«. Poleg tega naj bi Ribič v zasebnih pogovorih govoril o osebnih načrtih po morebitni zamenjavi oblasti, med drugim o nakupu večje jadrnice in daljšem jadranju okoli sveta. V političnih krogih, kot še poroča Požareport, pa naj bi se pojavljale tudi ocene in špekulacije, da sta Ribič ter Jernej Pavlič med tistimi, ki jih nekateri omenjajo kot potencialno izpostavljene v prihodnjih preiskavah oziroma pravnih postopkih.
Skrivnostni sestanek s Kučanom
Nekaj dni pred prvomajskimi prazniki naj bi se v lokalu Bar Svoboda v ljubljanskem gimnastičnem centru na Koprski cesti 29 odvil skrivnostni sestanek, ki so se ga po navedbah anonimnega vira udeležili Andrej Ribič, generalni sekretar Gibanja Svoboda Matej Grah, Milan Kučan in še dva starejša moška. Sestanek, ki naj bi se začel okoli 12.30, naj bi bil po ocenah vira namenjen usklajevanju pred prihajajočimi političnimi razmerji in morebitnimi kadrovskimi spremembami. Ena od osrednjih tem naj bi bila poslanka Janja Sluga oziroma njena vloga pri prihodnjem glasovanju za mandatarja pa tudi vprašanje ministra za finance. Po navedbah istega vira naj bi Sluga dobila nalogo, da zagotovi, da poslanec Ferenc Horvath iz poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti ne bo podprl Janeza Janše, hkrati pa naj bi bilo poudarjeno, da mora to potekati diskretno. »To je naloga Sluge Janje,« naj bi bilo zapisano v internem sporočilu, kot trdi vir Nove24TV. Na sestanku naj bi se dotaknili tudi javnega nastopa Urške Klakočar Zupančič dan prej v medijih, pri čemer naj bi prisotni ocenili, da »ni govorila v prid Svobodi«. Klakočar Zupančičeva je sicer nekaj dni pred tem uradno izstopila iz Gibanja Svoboda in naj bi postopoma prehajala v fazo političnega umika, njeni nastopi pa naj bi bili pretežno osebni in refleksivni. Posebna pozornost naj bi bila namenjena tudi aktualnemu ministru za finance Klemnu Boštjančiču, za katerega naj bi v političnih krogih veljalo mnenje, da ga je treba »pozorno spremljati«, saj naj bi s svojimi odločitvami lahko škodil Svobodi. Matej Grah naj bi na sestanku sicer vztrajal, da ostaja stranka enotna. Prisotnost Milana Kučana na takšnem sestanku po ocenah poznavalcev naj ne bila presenetljiva, saj naj bi v delu politične scene še vedno obstajal občutek negotovosti. Njegova prisotnost naj bi bila interpretirana tudi kot znak, da ostaja zelo vpliven v ozadju leve politične sfere, ki naj bi se v teh razmerah znova tesneje povezovala z operativnimi odločitvami največje vladne stranke. V ozadju naj bi se sicer, po poročanju vira, pripravljala nova faza političnega prerazporejanja vpliva, pri čemer naj bi Svoboda računala tudi na pomoč izkušenih političnih akterjev. Ob tem naj bi se ponovno pojavljale tudi špekulacije o načrtih levice za ohranitev oblasti po volitvah 2026, vključno z domnevnimi kadrovskimi prerazporeditvami in političnimi dogovori, ki jih vpleteni uradno ne potrjujejo.
