Piše: Nova24tv.si, C. R.
Prvega kroga Evrovizije je konec, slovenski prisilni donatorji javnemu zavodu RTV Slovenija pa se sprašujejo, zakaj jim kljub plačilu prispevka ni dovoljeno gledati prenosa na nacionalni televiziji, kot vsem drugim Evropejcem. Na žalost smo skupaj s Španci, Islandci, Nizozemci in Irci ujetniki skrajno levih aktivistov, ki so se polastili državnih televizij ter vodijo antisemitsko, z arabskimi despoti dobro usklajeno politiko omalovaževanja Izraela.
V glavnem mestu Avstrije, na Dunaju, se je s prvim predizborom tako slavnostno začelo tekmovanje za Pesem Evrovizije 2026, ki je letos predvajano že v sedemdeseti izvedbi. Čeprav nekateri kritiki danes trdijo, da gre pretežno za tekmovanje, ki ga je povsem prevzel LGBTQ2+ lobi, se je večer začel klasično, gledalcem RTV Slovenija pa je lahko žal, da ga nismo mogli videti. Pred nastopajočimi je namreč zapela legendarna zmagovalka Evrovizije Vicky Leandros s skladbo L’amour est bleu, s katero je leta 1967 prav tako na Dunaju zasedla 4. mesto (zmagala je štiri leta kasneje s pesmijo Après toi).
Vstopnico za finale so si zagotovile Grčija, Finska, Belgija, Švedska, Moldavija, Izrael, Srbija, Hrvaška, Litva in Poljska, od letošnjega tekmovanja pa so se morale posloviti Estonija, Gruzija, Črna gora, Portugalska in San Marino.
Prvo tekmovanje brez dominacije antisemitizma
Tekmovanje je bilo eno prvih, ki – zahvaljujoč avstrijskim organizatorjem – ni potekalo v morečem vzdušju simbioze islamskih skrajnežev, neonacistov in antisemitske skrajne levice, ki je vsak izbor pesmi za Evrovizijo od leta 2024 naprej zagrenila z agitacijami proti Izraelu in njegovemu predstavniku. Ti namreč že od pokola 7. oktobra 2024 in odziva nanj Izrael obtožujejo “genocida” v skladu z doktrino uradne Hamasove propagande.
Izraelski komentatorji so poročali, da gre za prvo Evrovizijo po letu 2024, ko ljudje ne žvižgajo predstavnikom Izraela med njihovimi nastopi na odru. Noam Bettan je v torek zvečer v prvem polfinalu brez incidentov izvedel svojo pesem Michelle. V dvorani Wiener Stadthalle na Dunaju v Avstriji je bil večinoma deležen aplavza, po svoji pesmi pa je 28-letnik občinstvu dejal: “Najlepša hvala.”
RTV v neslavni družbi antisemitskih skrajnih levičarjev
Škandalozno novico, da RTV Slovenija v imenu nesmrtne borbe “neuvrščenih” proti svobodnemu Izraelu ne bo predvajala popevke Evrovizije, sta že lani decembra sporočili predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak in direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat. Bojkot je bil posledica odločitve EBU, da Izraelu dovoli nastop na tekmovanju. Gorščakova je celo škandalozno primerjala Rusijo z Izraelom. Spomnimo: po ruski agresiji na Ukrajino je EBU prepovedala nastop ruskemu predstavniku, sedaj pa, tako Gorščakova, pričakujejo, da se enako stori tudi Izraelu. A med državama in njunim vedenjem obstaja temeljna razlika. Ruski napad na Ukrajino je bil neizzvan in v nasprotju z mednarodnim pravom, izraelska protiteroristična operacija, ki je potekala na območju Gaze, pa se je zgodila po brutalnem napadu Hamasa, ki je na izraelskem ozemlju umoril približno 1.200 Judov, kakih 250 pa ugrabil in odpeljal v jetništvo, iz katerega se večina ni vrnila živa.
Na razvoj dogodkov se je takrat kritično odzvala nekdanja dopisnica RTV iz Londona Nina Kojima. Zapisala je, da zaposleni na RTV svoje poslanstvo vidijo v ustvarjanju okusa gledalcev in poslušalcev ter njihovem izobraževanju. Kot piše, je njihovo poslanstvo podobno poslanstvu “župnikov”, s to razliko, da k slednjim pridejo poslušalci prostovoljno, gledalci in poslušalci RTV pa so prisiljeni plačevati naročnino. Zaključila je, da gre za nazadnjaški pogled na svet, ki je do poslušalcev in gledalcev RTV ponižujoč.
“Seveda se nam v EBU lahko le smejijo. Do glasovanja, ki bi morda izločilo Izrael iz tekmovanja, sploh ni prišlo. Pogrešal nas ne bo nihče, na RTV Slovenija pa bodo zaposleni kljub vsemu prejeli božičnice – klavrno!”
Mimogrede, RTV je po uveljavitvi Golobove novele zakona o RTV uzurpirala skupina levo usmerjenih aktivističnih novinarjev. Kmalu so sledile čistke med “nepravimi” novinarji, za tem pa skorajšnji finančni kolaps zavoda. Bojkot Evrovizije je morebiti mogoče razumeti tudi v tej luči – kot priročen izgovor, saj si slovenskega nastopa na Dunaju morda sploh ne bi mogli privoščiti.
Kako dolgo bo trajal bojkot, trenutno ni jasno, poroča slovenska spletna stran Evrovizija.com.
Hrvaška diametralno nasprotje Slovenije
Medtem ko je Slovenija v ujetništvu skrajnežev na RTV Slovenija povsem v skladu s skrajneži iz Hamasa, pa je hrvaški izbor za Evrovizijo pravo nasprotje temu. Ne le, da se Hrvaška ni pridružila antisemitom z bojkotom Evrovizije, hrvaška žirija je skupaj z javnostjo na nacionalnem izboru DORA 2026 izbrala pesem, ki med vrsticami simbolično sporoča, da je Evropa dežela judeo-krščanske kulture in da islamskim zavojevalcem ne bo uspelo pokoriti naših domov.
Hrvaško bo na Evroviziji 2026 namreč predstavljala skupina Lelek s pesmijo Andromeda. Glavna inspiracija naj bi bila povezana z zgodovinsko prakso, imenovano “sicanje” – tradicionalnim tetoviranjem križev pri katoliških ženskah v delih Bosne in Hercegovine v času Osmanskega cesarstva. To je služilo kot simbol vere, zaščite in identitete pred turškimi osvajalci. Zato ima pesem tudi motive “ran, znamenj in dediščine”, ki jih nosimo iz preteklosti. Pesem govori o identiteti, odpornosti in zgodovinskem spominu Hrvatov, hkrati pa o moči žensk skozi generacije. Ne gre za tipično ljubezensko ali zabavno evrovizijsko pesem, temveč za etno-pop skladbo z močnim simbolizmom in sporočilom za javnost – sporočilom, ki ga bodo razumeli tudi v Izraelu, češ: “Z vami smo. Skupaj se borimo proti zlu.”
Bo pa v drugem polfinalu v imenu Luksemburga nastopila Eva Marija Kavaš Puc, Slovenka iz Luksemburga.
