Piše: Gašper Blažič
Ob robu včerajšnjih pogovorov predsednikov parlamentarnih strank ter vodij poslanskih skupin pri predsednici republike Nataše Pirc Musar je predsednik SDS Janez Janša v izjavi za medije podal nekaj pomembnih ocen. Tudi glede volilnega sistema.
“Lahko mirno počakamo v opoziciji, da se tisti, ki so ta kaos povzročili, soočijo z njim,” je dejal Janez Janša in tako ocenil, da je SDS pripravljena na vse opcije. Tudi na takojšnje ponovne volitve. “Smo edina stranka, ki je tega sposobna. Če ste šteli plakate v času kampanje, potem ste lahko ugotovili, da nismo bili tisti, ki smo najbolj trošili. Se pravi, imamo rezerve,” je dejal in s tem med vrsticami namignil na povsem nasprotno prakso dosedanje vlade, ki je za seboj pustila prazno blagajno in povsem iztrošeno gospodarstvo. Na drugi strani pa je, kot pravi Janša, SDS edina stranka, ki je šla na volitve s popolnim programom, s popolno ekipo za vlado. “Ta program lahko začnemo uresničevati jutri, jutri lahko sami sestavimo vlado, ki bo bistveno boljša od te, ki odhaja,” je dejal.
A tisto, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje, je sprememba volilnega sistema. Seveda pa tudi vzpostavitev nadzora nad DVK ob nepravilnostih, ki so se dogajale. O vsem tem se bo moralo izreči tudi ustavno sodišče.
“Potrebujemo sistem, ki je lahko zaradi mene tudi kombinacija večinskega in proporcionalnega,” je dejal Janša. Če bo proces sestavljanja prihodnje koalicije trajal še naslednje tedne in mesece, bi bilo po mnenju Janeza Janše treba začeti tudi pogovore o ukrepih, ki lahko bistveno stabilizirajo slovensko gospodarsko okolje, je včeraj poročala RTVS. Trenutna javnofinančna slika namreč po njegovem mnenju nakazuje potrebo po “ustavnem davčnem sidru”. Tako za to kot za spremembe volilnega sistema je potrebna dvotretjinska večina, je spomnil Janša. Kar pomeni, da bi morala sedanja sestava DZ iskati ustavno večino za več pomembnih vprašanj. To pomeni, da bi moralo zanje glasovati najmanj 60 poslancev.
Kot smo danes že napovedali, je med nujnimi vprašanji tudi sprememba ustave glede volilnega sistema. Obstoječa ustava ima namreč od leta 2000 vpisano klavzulo, da se poslance voli po proporcionalnem sistemu. To je bila ustavna sprememba, izglasovana v DZ, s katero je tedanja večina formalno povozila predhodni zakonodajni referendum iz leta 1996, kjer so volivci izglasovali uvedbo dvokrožnega večinskega sistema, dve leti kasneje je to potrdilo tudi ustavno sodišče. Težava je, da sta na isti dan potekala dva vzporedna referenduma, prav tako o volilnih sistemih. Na zahtevo 30 poslancev so volilvci odločali še o proporcionalnem sistemu, na zahtevo državnega sveta pa o kombiniranem sistemu. Nazadnje so rezultat izračunali tako, da so glasove ZA večinski sistem – ta je edini dobil več glasov za kot proti – delili s celotno maso oddanih glasov na vseh treh referendumih. Kar je prineslo pat položaj, saj je bil ta odstotek nižji od potrebnih 50 odstotkov. Prav na podlagi tega je nato v zgodbo poseglo ustavno sodišče. Vendar pa DZ tega zakona kljub temu nikoli ni sprejel, češ da jih referendum k temu ne zavezuje.
Z ustavno spremembo leta 2000 je bila saga formalno končana. Vendar je prav ta volilni sistem dejansko pripeljal Slovenijo v slepo ulico. Če je leta 2022 bilo jasno, kdo je zmagovalec, je sedaj povsem nejasno, kakšna je dejanska volja volivcev. Že nekajkrat doslej se je zgodilo, da so se po volitvah karte delile povsem na novo, razmerja sil pa niso dopustila vzpostavitve stabilne vlade. Dejansko to pomeni tudi omejen vpliv volivcev na oblikovanje nove vlade, saj je po volitvah, ko so glasovi prešteti, vse v rokah parlamentarnih strank in njihovega kupčkanja. Prav zato sedanji volilni sistem ne prinaša primerne stabilnosti.
Vprašanje je seveda, kako najti primeren volilni sistem. V prejšnjem mandatu je želela Svoboda vnesti popravke z odpravo volilnih okrajev ter uvedbo preferenčnega glasu. Kar se ni uresničilo, ker ni bila doseženo soglasje, predvsem zaradi poskusa, da bi znova povečali moč urbanih središč na račun podeželja. Ker bi morebitne nove predčasne volitve ob obstoječem volilnem sistemu spet prinesle zelo podoben rezultat, se postavlja vprašanje, ali bi bilo smotrno za vmesni čas izvoliti tehnično vlado (če dogovor o redni vladi ne bi bil mogoč), v tem času pa bi DZ poleg nujnih gospodarskih ukrepov sprejel tudi spremembo volilne ureditve ter vzpostavil tudi nadzor nad DVK.
Predlog kombiniranega volilnega sistema že obstaja, publikacijo o njem sta lani izdala prof. dr. Ciril Ribičič (Inštitut za ustavno pravo) in prof. dr. Peter Jambrek (Inštitut za človekove pravice) kot urednika zbornikov z različnimi avtorji, ta zbornik pa je izšel skupaj z zbornikom Katedrale svobode za nov slovenski nacionalni program (»Soglasje za zgodovinski trenutek«). Ker gre za nazorsko različna urednika, je mogoče, da bi lahko ta predlog dobil široko nacionalno (in s tem tudi politično) soglasje za spremembo ustave. Urednika zbornika v sklepni besedi med drugim ugotavljata: »Kombinirani volilni sistem (KVS) si lahko pridobi potrebno podporo v javnosti, med volivci in poslanci ter političnimi strankami šele takrat, ko pristaši večinskega, proporcionalnega sistema in prednostnega glasovanja začno razmišljati, kako je s kombiniranjem dobrih strani njihove prve izbire mogoče oblikovati volilni sistem, najprimernejši za jutrišnjo Slovenijo. Kombinirani volilni sistem, kot je uveljavljen v Nemčiji (kjer je nasledil proporcionalni sistem) in na Novi Zelandiji (kjer je zamenjal klasični večinski sistem), je pri tem najboljši okvir za sklepanje optimalnih kompromisov. Doseči jih je mogoče tako, da analiziramo dobre strani in slabosti večinskega, proporcionalnega sistema in uvedbe prednostnih glasov.«
Med drugim urednika omenjata možnost uporabe 44 volilnih okrajev (kar je polovica sedanjih 88) za dvokrožno večinsko glasovanje, hkrati pa se druga polovica poslancev izvoli po sedaj znanem proporcionalnem načelu. Predlog kombiniranega sistema iz leta 2000 je sicer predvideval povečanje števila poslancev ob obstoječih 88 volilnih okrajih.
Zbornik je na voljo tukaj:
https://ustava.si/wp-content/uploads/2025/06/Kombinirani-volilni-sistem.pdf
