Piše: Vida Kocjan
Po volitvah postaja vse bolj jasno, da je mandat Golobove vlade pustil za seboj globoke strukturne probleme, ki jih ni mogoče več prikrivati z izgovori o zunanjih krizah. Namesto obljubljenega preboja in vizije je Slovenija dobila rekordne primanjkljaje, rast javnega dolga in gospodarsko stagnacijo. Zgolj za obresti smo v Golobovem mandatu plačali okoli 3,2 milijarde evrov.
Rekordni proračunski primanjkljaj
Po uradnih podatkih Statističnega urada RS (objavljenih 31. marca 2026) je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 znašal 1,749 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je nominalno za 1,155 milijarde evrov več kot v letu 2024, ko je primanjkljaj znašal le 594 milijonov evrov (0,9 odstotka BDP). Državni proračun sam je zaključil s primanjkljajem v višini približno 1,72 milijarde evrov (2,4 odstotka BDP). Odhodki so dosegli 16,9 milijarde evrov (rast za 9,5 odstotka), medtem ko so prihodki rasli bistveno počasneje (le 3,7 odstotka).
Fiskalni svet je januarja 2026 jasno opozoril, da je primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov narasel z 0,2 milijarde evrov v letu 2024 na 1,7 milijarde evrov v letu 2025. Gre za strukturni primanjkljaj, ki ni več posledica izrednih razmer (kot so bile poplave ali energetska kriza), temveč predvsem večje tekoče porabe, to je stroškov dela v javnem sektorju, novega plačnega sistema, socialnih transferjev, zimskega regresa in dodatnega financiranja zdravstva.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
