Kazahstan je po 30 letih danes dobil novega predsednika. Po torkovem nepričakovanem odstopu dolgoletnega voditelja Nursultana Nazarbajeva je danes kot novi predsednik prisegel Kasim-Žomart Tokajev. Za novo ime prestolnice Astane je predlagal ime bivšega predsednika, Nursultan. Parlament je glavnemu mestu nato ime že spremenil.
78-letni Nazarbajev, edini predsednik neodvisnega Kazahstana, je odločitev o odstopu sporočil v torek v govoru, ki ga je prenašala državna televizija. Sporočil je tudi, da bo do izteka njegovega mandata, do marca 2020, predsedniški mandat opravljal dosedanji predsednik zgornjega doma parlamenta, 65-letni bivši premier in karierni diplomat Kasim-Žomart Tokajev.
Začasni predsednik Tokajev je danes slovesno prisegel pred parlamentom, na njegov položaj predsednika senata pa so poslanci potrdili najstarejšo hčerko bivšega predsednika, 55-letno Darigo Nazarbajevo. S tem se je odprla možnost, da bi se lahko na volitvah aprila 2020 potegovala za predsednico države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tokajev je v izjavi po prevzemu položaja predlagal preimenovanje prestolnice po bivšem voditelju v njegovo čast. Nazarbajeva je bil prav tako na slovesni prisegi, poslanci pa so mu namenili nekaj minut ploskanja.
Astana, ki ima sedaj okoli 800.000 prebivalcev, je postala prestolnica Kazahstana leta 1997 na podlagi odločitve Nazarbajeva, ki je iz tega majhnega provincialnega mesta zgradil futuristično prestolnico. Pred tem je bila prestolnica te srednjeazijske države največje mesto Almaty. Astana sicer v kazahstanskem jeziku pomeni prestolnica, tako da je bilo le vprašanje časa, kdaj jo bodo preimenovali v ime predsednika. Nursultan sicer pomeni sultan svetlobe.
Nazarbajev je kot prvi sekretar komunistične partije postal vodja Kazahstana že leta 1989, ko je bil še del Sovjetske zveze. Na oblasti se je ohranil tudi po njeni neodvisnosti leta 1991. Z veliko večino je bil nato štirikrat izvoljen za predsednika države na volitvah, ki jih mednarodni opazovalci niso nikoli priznali kot svobodne in demokratične. Imel je absolutno oblast skoraj tri desetletja, pri tem pa pustil le malo prostora za opozicijo ali svobodo medijev.
Tudi po odstopu bo ohranil veliko moč, saj ima naziv “voditelja naroda”. Lani je postal tudi dosmrtni vodja sveta za nacionalno varnost.
Za odstop se je odločil sredi vse večjega nezadovoljstva prebivalcev z razmerami v državi, katere gospodarstvo si še vedno ni opomoglo od padca cen nafte leta 2014.
Ostareli voditelj je pred mesecem dni odstavil vlado, ker ji kljub bogatim naravnim virom ni uspelo zagnati gospodarstva. Minuli mesec je napovedal več milijard dolarjev vreden sveženj za socialne programe in zvišanje plač v državni upravi. Obljubil je tudi velika vlaganja v infrastrukturo.
