Piše: C. R.
Kako izkušnje iz gorskega okolja povezujejo vojaške gornike različnih držav in kaj lahko ponudijo prihodnjim generacijam? To je bilo osrednje vprašanje okrogle mize »Povezani z gorami: od skupne dediščine do prihodnjega sodelovanja«, ki je 3. oktobra potekala v Kulturnem domu Joža Ažmana v okviru 40. kongresa Mednarodne federacije vojaških gornikov (IFMS). Kongres s predstavniki enajstih držav je letos gostilo Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS), potekal pa je od 30. septembra do 4. oktobra.
Pogovor v angleščini je povezoval polkovnik Leon Holc, direktor Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Sodelovali so podpolkovnik Konrad Herborn, generalni sekretar IFMS, podpolkovnik Marcus Sturm, vodja področja doktrine in standardizacije v Natovem centru odličnosti za gorsko bojevanje, ter podpolkovnik Mateusz Sypien, poveljnik bataljona poljske gorske brigade. Skozi osebne izkušnje vojaškega gorništva, usposabljanja in dela v mednarodnem okolju so predstavili, kako skupni izzivi v gorah ustvarjajo podlago za razumevanje in sodelovanje.
Konrad Herborn je poudaril, da pripadnike gorskih enot povezujejo primerljive izkušnje ne glede na državo, iz katere prihajajo. Usposabljanje v gorah jih že na začetku vojaške poti sooči s podobnimi izzivi in vrednotami, kar olajšuje sodelovanje med pripadniki različnih vojsk. Z izkušnjo usposabljanja v Senegalu je ponazoril tudi, kako lahko skupni standardi usposabljanja pomagajo premostiti kulturne razlike in oblikovati skupen pristop k reševanju nalog.
Marcus Sturm je mednarodno sodelovanje približal skozi svoje delo v Natovem centru odličnosti za gorsko bojevanje. Kot edini Nemec v tem delovnem okolju vsakodnevno sodeluje s kolegi različnih narodnosti, kar mu omogoča spoznavanje različnih nacionalnih pristopov. Ob izkušnji usposabljanja v Franciji je izpostavil tudi skupno predanost goram, ki vojaške gornike povezuje prek državnih meja.
Mateusz Sypien je zahtevno gorsko okolje opisal kot preizkušnjo, ki uči ponižnosti pred naravo. Poudaril je pomen usposabljanja za delovanje v visokogorju ter poznavanja skupnih postopkov, ki pripadnikom različnih držav omogočajo usklajeno delo.
Leon Holc je pogovor usmeril tudi v prihodnost ter odprl vprašanje, kako razvoj tehnologije spreminja delovanje gorskih enot in katere temeljne spretnosti ostajajo pomembne. Sturm je ob tem poudaril, da so telesna vzdržljivost, odpornost ter znanje, podprto z izkušnjami, še vedno ključne zahteve za vojaške gornike in njihove poveljnike.
Poseben poudarek je bil namenjen povezovanju generacij. Sypien je opozoril, da imajo veterani dragocene spretnosti, znanje in izkušnje, ki jih morajo predajati mlajšim in aktivnim pripadnikom gorskih enot. Zavzel se je tudi za njihovo vključevanje v kongres in dejavnosti IFMS, da bi se ohranjanje tradicije povezovalo z izmenjavo praktičnega znanja.
Okrogla miza je tako povezala zgodovinsko dediščino vojaškega gorništva z današnjimi izkušnjami in prihodnjimi potrebami. Njena vsebina se navezuje na poslanstvo IFMS, ki spodbuja prijateljstvo med vojaškimi gorniki, mednarodno sodelovanje, prizadevanje za mir in spoštovanje gorskega sveta.
kovno sodelovanje. Po otvoritveni slovesnosti v Ribčevem Lazu so udeleženci obiskali Kadetnico in vojaško zbirko Slovenske vojske v Mariboru ter se udeležili spominskih slovesnosti na Poljani in Holmcu. V Pivki so si ogledali Park vojaške zgodovine, ki mu je ZVGS predalo zgodovinski gorski transportni čoln, na Bohinjski Beli pa spoznali delovanje 132. gorskega bataljona in Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje. Sobotni program je poleg okrogle mize vključeval spominsko slovesnost s polaganjem vencev na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne v Ukancu ter kongresno sejo v Bohinjski Bistrici.
Slovenija je kongres IFMS gostila tretjič, Bohinj pa je bil letos prvič njegovo osrednje prizorišče. ZVGS, ki povezuje ohranjanje vojaško-gorniške dediščine s sodelovanjem nekdanjih in aktivnih pripadnikov gorskih enot, bo prihodnje leto zaznamovalo 20 let delovanja.
