Piše: C. R.
Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS) je ob obisku udeležencev 40. kongresa Mednarodne federacije vojaških gornikov (IFMS) Parku vojaške zgodovine v Pivki 2. oktobra simbolično uradno predalo v hrambo zgodovinski vojaški gorski transportni čoln. Predstavniki vojaških gorniških združenj iz enajstih držav so si ogledali tudi muzejske zbirke, nato pa na Bohinjski Beli spoznali delovanje 132. gorskega bataljona Slovenske vojske in Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje.
Leseni transportni čoln izvira iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Po dosedanjih ugotovitvah ZVGS je bil najverjetneje v uporabi enot 1. planinskega polka Vojske Kraljevine Jugoslavije, ki je imel poveljstvo v Škofji Loki. Njegova oblika je deloma podobna današnjemu reševalnemu čolnu, imenovanemu aki, vendar natančen namen njegove uporabe še ni ugotovljen. Predvidoma je služil transportu tovora ali delov težjega orožja v gorskem okolju.
Čoln so našli leta 2016 med obnovo Planinskega doma pod Storžičem. O najdbi sta bila obveščena nekdanja častnika Slovenske vojske in člana ZVGS, major Matija Perko in brigadir Janez Kavar, ki sta poskrbela, da se je predmet ohranil. Pred premestitvijo v Park vojaške zgodovine je bil razstavljen v spominski sobi Vojašnice Boštjana Kekca na Bohinjski Beli.
»Nekaj let je bil razstavljen v spominski sobi v vojašnici na Bohinjski Beli, z današnjim dnem pa prihaja semle v Park vojaške zgodovine kot simbolno prva donacija našega združenja,« je povedal brigadir Janez Kavar. Poudaril je, da gre za prvo donacijo združenja Parku vojaške zgodovine in ob tem izrazil upanje, da bo spodbudila nastajanje zbirke vojaške gorniške opreme in dodatno okrepila sodelovanje med ustanovama. Po njegovi oceni je čoln pod Storžič verjetno prišel z vojaki, ki so sodelovali pri reševanju po snežnem plazu 29. marca 1937, v katerem je umrlo devet mladih tržiških smučarjev.
Predaja v muzejsko hrambo je pomemben prispevek k ohranjanju vojaško-gorniške dediščine. Čoln opozarja na manj znano, a pomembno plat delovanja gorskih enot: premikanje opreme in oskrbo v okolju, kjer zahtevni teren, sneg in vremenske razmere narekujejo posebne rešitve.
»Takšna srečanja so pomembna zaradi izmenjave strokovnega znanja in izkušenj, njihova trajna vrednost pa je tudi v osebnih vezeh, ki jih ustvarjajo. Omogočajo nam, da se spoznamo, razumemo različne tradicije in poglede ter gradimo mostove med ljudmi, organizacijami in ustanovami. Zgodovina nas uči, da se razumevanje med ljudmi in narodi začne z dialogom in osebnimi srečanji,« je poudaril Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine. Boštjančič je donacijo označil za pomembno dediščino, ki je obogatila muzejsko zbirko in odpira novo poglavje predstavljanja vojaškega gorništva. Opozoril je na dolgoletno sodelovanje Parka s slovenskimi vojaškimi gorniki ter na bogato dediščino delovanja in bojevanja v gorah, zlasti iz obdobja prve svetovne vojne in soške fronte.
Mednarodni pomen srečanja je poudaril tudi generalni sekretar IFMS podpolkovnik Konrad Herborn. »Prihajamo iz enajstih držav, vendar stojimo skupaj. Med pripadniki gorskih enot si delimo skupne vrednote in to je tisto, kar šteje,« je povedal. Spomnil je, da federacija povezuje ljudi iz držav, ki so se nekoč bojevale druga proti drugi, danes pa jih združujeta prijateljstvo in tovarištvo.
Popoldanski obisk Vojašnice Boštjana Kekca na Bohinjski Beli je zgodovinsko vsebino povezal s sodobnim vojaškim gorništvom. Udeležencem so predstavili delovanje 132. gorskega bataljona Slovenske vojske ter Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje iz Poljč. Obisk je bil priložnost za spoznavanje današnjih znanj in izkušenj za delovanje v zahtevnem gorskem okolju.
Ohranjanje zgodovinskega spomina, prenos znanja in mednarodno sodelovanje so tudi osrednji poudarki jubilejnega kongresa IFMS, ki ga je ZVGS med 30. septembrom in 4. oktobrom gostil v Bohinju in drugih krajih po Sloveniji. Federacija povezuje vojaške gornike različnih držav ter spodbuja prijateljstvo, prizadevanje za mir in spoštovanje gorskega sveta.
