Ko je Donald Trump leta 2016 šokantno in prepričljivo premagal medijsko maziljenko Hillary Clinton, je udarni val njegove zmage poleg solz zagrizenih socialistov in psevdoliberalcev imel še eno pomembno posledico, ki bo morda zaznamovala generacije. Nihče več ne verjame v predvolilne ankete.
Znameniti rek o statistiki so priredili tako, da se zdaj glasi: Laž-Še večja laž-Volilne napovedi. Prav vse večje medijske hiše po vrsti, ki so naročile svoje raziskave, so napovedovale premočno zmago Clintonove. Bolj samozavestno in prepričljivo kot kadarkoli v zgodovini demokratičnih držav. Niti Vladimir Putin v na pol tiranizirani Rusiji ni žel tako prepričljivih zmagovalnih napovedi. Po temeljiti analizi se je pokazalo, da sta bila Trump in Clintonova v ključnih državah (ameriški elektorski sistem je v tem smislu nekaj posebnega) zmeraj le nekaj odstotnih točk narazen (dovolj za statistično napako) in da so si liberalni mediji le preveč entuziastično razlagali predvolilne ankete. Interpretacije podatkov so dovoljevale različne anomalije in možnost, da si vsak zgradi svojo najljubšo resničnost. Čeprav je šlo za ankete, ki so bile zelo nedvoumne, npr.: »Si želite za predsednika ZDA Trumpa ali Clintonovo«.
Ameriška resničnost in naši zlagani politbarometri
Zdaj pa preslikajmo ameriško resničnost na naše zloglasne politbarometre. Vprašanja o podpori političnim strankam (katere nekateri morda sploh ne poznajo), ocenjevaje politikov (tako znanih kot tistih bolj obskurnih), ocene od 1 do 5, ocenjevanje dela vlad itd. Kar hitro se začnemo spraševali, ali bi se dale takšne ankete socialno projektirati na tak način, da bi to bilo dobro za naročnika kljub povsem legitimnim rezultatom.
Kakorkoli, zdi se da imamo pri nas dve različici anket. Tiste tik pred volitvami, ki so po navadi relativno točne, in tiste nekje na odprtem morju mesece prej in mesece po volitvah, ko je že kakšna leva vlada trdno v sedlu. Tiste so bolj – zanimive. Da ne rečem drzne. Morda je takrat bolj drzno politično telo? Kdo bi vedel …
Ena od agencij za raziskavo javnega mnenja, ki objavlja politbarometre na svoji strani, pove, da skvantitativno metodologijo (standardiziranim vprašalnikom)zbirajo podatke na vzorcu anketirancev, ki jih nato povzamejo na celotni populaciji. Pri tem uporabljajo več metod kvantitativnega raziskovanja (telefonsko, osebno, spletno anketiranje). Politične barometre in volilne napovedi praviloma merijo predvsem s telefonskimi klici.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
