Svetlana Makarovič, dobro poznana po svoji vulgarnosti, je v četrtkovi oddaji z ostrimi besedami obsodila stanovskega kolega Borisa Kobala, za katerega se je nedavno izkazalo, da je plagiator. “Zmeraj je bil koritar. Zmeraj je bil baraba. Zmeraj je bil prostaški. Zmeraj je bil človek brez vsake srčne kulture,” so besede, s katerimi je označila Kobala, ob tem pa seveda ni mogla iz svoje kože, da ob tem ne bi omenila prvaka SDS Janeza Janšo. Čeprav je Janša politik, ga je strpala v isti koš s Kobalom in dejala, da sta po njeno oba prepričana, da sta duhovita. “Ne on ne ta, drugi, nista duhovita, sta neslana in surova.”
Makarovičeva je v oddaji Argument na Planet TV dejala, da se ji ne zdi vredno govoriti o Kobalovem plagiatu. “Meni je to popolnoma nezanimiv človek. Poznam ga že iz 80-ih let. Zmeraj je bil koritar, zmeraj je bil baraba. Zmeraj je bil prostaški. Zmeraj je bil človek brez vsake srčne kulture. Bom povedala, kaj me živcira. Da si ta tip drzne tukaj in zdaj nositi rdečo zvezdo. Ker simbol rdeče zvezde, prastari apotropejski simbol, že dolgo ni več politični simbol, še manj strankarski simbol, ampak je moralni simbol. Da ga tak prostak nosi, to me pa iritira. Drugače mi je Kobal popolnoma nezanimiva figura. To je pritlehni oštarijski zabavljač in nič drugega, čeprav se ima za satirika. Zraven pa nima pojma, kaj satira sploh je.”
Na vprašanje, kakšna bi bila ustrezna moralna kazen za takšno dejanje, je Makarovičeva odgovorila z vprašanjem: “Se vam zdi vredno to spraševati?” “Vsak umetnik je občutljiv na moralno kršenje moralnih avtorskih pravic. Tukaj ne gre za materialne avtorske pravice. Dobro, en takle Kobal. Njemu pač zadiši denar, on se celo življenje grebe za denar. On je mojster tega, kako ceneno robo čim bolj drago prodati. Pri takem človeku vodo potegneš, pa greš naprej,” je prepričana Makarovičeva, ki na vprašanje glede morebitne izključitve iz kulturnih krogov odgovarja, da je to nemogoče, ker ta tam naj ne bi nikoli bil.
Po prepričanju Makarovičeve je Kobal grebator in komolčar, ki gre čez trupla, samo da pride do denarja. “Spet se bo pritoževal, da Slovenci ne znajo ceniti satire. Ima se za satirika, nima pojma, kaj to je, to je resen literarni žanr. Tone Partljič je satirik. Iztok Mlakar je satirik. Jaz sem satirik. Kobal pa je ničla na področju satire.” Glede molka Kobala Makarovičeva meni, da ta čaka, ker računa, da se bo pozabilo. “Barabe se vedno vračajo tako kot herpes. Vidim podobnost med plagiatorji. Na eni strani Kobal, na drugi strani Janša. Oba sta obsedena s prepričanjem, da sta duhovita. Ne on ne ta, drugi, nista duhovita, sta neslana in surova.” Njeno sovraštvo do Janše je očitno tako močno, da nanj ni pozabila niti medtem, ko je komentirala plagiatorstvo Kobala. Kaj imata skupnega politik in tako imenovani satirik, je težko reči, cilj politike namreč le ni satira, ampak sprejemanje politik, ki imajo velik vpliv na način življenja državljank in državljanov. Očitno pa Makarovičevi za to ni mar, sama je namreč zase odlično poskrbela, a več o tem v nadaljevanju.
Makarovičevi vulgarizem ni tuj
Potrebno je poudariti, da je povsem nesprejemljivo, kar si je dovolil direktor Šentjakobskega gledališča. Ta se je namreč s plagiatom, prevodom italijanskega dela Alda Nicolaja La Prova generale, prijavil na razpis za izvirno slovensko komedijo. A vseeno je potrebno priznati, da je smešno, ko Makarovičeva nekoga označi za prostaka, saj je sama že večkrat dokazala, da ji vulgarnost nikakor ni tuja. To je razvidno iz videoposnetka z okrogle mize o “razrastu fašizma in nacizma” v Izoli, ki je prišel v javnost. Skupaj z voditeljem, znanim levim ekstremistom Erikom Valenčičem, je izrekla več protislovij o domnevni nestrpnosti Slovencev do “čefurjev” in na koncu še balkansko psovko. Makarovičeva je tudi očitala duhovščini, da je v preteklosti “kastrirala slovenski jezik” in ga oklestila slovenskih kletvic. Nato je izjavila: “Potem pa smo dobili kletvice, ki so imele poetično vrednost. Kaj je zame zdej užitek, da rečem nekemu fašistu, nekemu nacistu, jebo te pas mater!”
Makarovičeva, ki vsako leto organizira provokativni jugo-rdeči žur ”Nosil bom rdečo zvezdo”, ima kar 1.809,48 evra mesečne pokojnine in na račun davkoplačevalcev zastonj biva v prestižnem domu za starejše občane v Trnovem. Čeprav je “načelna” Makarovičeva leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado, za katero je bila nominirana, se ta na njenem končnem pokojninskem računu zelo dobro pozna, torej kot da jo je sprejela. Nagrado je torej navidezno zavrnila, dejansko pa jo je sprejela, sicer ne bi prejemala dodatka iz tega naslova. Očitno pa je, da je Makarovičevo zelo razjezilo, ko je Janševa druga vlada leta 2012 zaradi težke ekonomske in finančne krize najbolj oklestila prav privilegirane pokojnine, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih v pokojninsko blagajno, temveč so privilegiji, ki si jih deli oblastna elita po političnih kriterijih. Ker so Makarovičevo prikrajšali za 350 evrov, ki jih v resnici ni nikoli zaslužila in prispevala v pokojninsko blagajno, je v javnosti začela z osebnimi napadi in blatenji tedanjega predsednika vlade.
