Predsednik republike Borut Pahor je v petkovem pogovoru za TVS napovedal, da bo januarja sklical prvi sestanek parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin, da začnejo razpravo o spremembi volilnega sistema. Ob koncu prvega leta drugega mandata ocenjuje, da uživamo relativno politično stabilnost, a so “čeri razhajanj tik pod gladino”.
Sprememba volilnega sistema je po Pahorjevi oceni zahteven zalogaj, ker “javnost upravičeno meni, da se politika ukvarja sama s sabo in se ji zdi, da je to mogoče nekako odveč”. Po njegovih mnenju je bolj ali manj jasno, v katero smer utegne iti dogovor parlamentarnih strank.
Dvomi, da bi lahko v razumnem času, torej v dveletnem roku, ki ga je naložilo ustavno sodišče za odpravo neustavnosti, prišlo do spremembe okrajev. “Mislim, da obstaja večja možnost za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča, če se bo upoštevalo volilno enoto in preferenčni glas,” je dejal v pogovoru za Televizijo Slovenija.
Pahor je v pogovoru ocenil, da v Sloveniji ne sodelujemo v zadostni meri za potrebe časa, ki prihaja. “Mislim, da vsi še ne razumemo dobro, da se čas okrog nas spreminja, da se spreminjajo razmere doma, zlasti pa v mednarodni skupnosti,” je dejal. Po njegovih ocenah se sedaj “preveč zanašamo na to, da nam gre dobro”.
Tudi politična gladina je po njegovih navedbah videti mirna in se zdi, da uživamo relativno politično stabilnost. “Toda čeri strankarskih, blokovskih in koalicijskih razhajanj so tik pod gladino in če bi v prihodnjih mesecih ali letih pričakovano ta gladina padla, se bodo te čeri ostro pokazale,” je posvaril. Zato se mu zdi, da je treba vse pripraviti na to, “da smo dolžni sodelovati en z drugim, da smo si dolžni nekoliko bolj zaupati”. S posveti pa bo Pahor na svoj način poskušal pomagati k oblikovanju skupnega konsenza.
Poudaril je, da morajo vse politične stranke delovati kot reprezentanca in opraviti svojo nalogo, da bomo ohranili varnost države, okrepili robustnost gospodarstva in ugled Slovenije navzven.
Omenil je, da nam različni kazalci upravičeno govorijo, da si je Slovenija povrnila ugled, ki ga je imela. Po njegovih besedah ta hip nihče ne misli, da je Slovenija kakorkoli problem, marsikdo, ki nas pozna in nam je naklonjen, pa meni, “da imamo potenco za nekaj več”.
Glede neuresničenja arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško je dejal, da smo pričakovali, da bosta občutljivost in radovednost mednarodne javnosti sčasoma popustili, kar se je tudi zgodilo. Po njegovem mnenju bi bilo zdaj dobro, če bi za nekaj časa pustili, da se razprava glede arbitraže umiri. V tem času pa bi si Pahor prizadeval za konstanten dialog med Zagrebom in Ljubljano, in sicer tudi o tem, kako bomo uveljavili arbitražo, “ker za nas alternative ne pridejo v poštev”. “Vendar pa ni treba biti v tem smislu nervozen, neučakan, ker na koncu – prej ali slej – bo meja tam, kjer jo je povleklo arbitražno sodišče. Trdno verjamem v to,” je poudaril.
Pri vprašanju, kdo so glavni braniki solidarne Evrope, je izpostavil pomen povezovanja tistih, ki verjamejo v Evropo in njen pomen za mir in varnost, in poudaril da je treba nadaljevati “nadaljevati z veliko zamislijo skupne evropske ideje, jo negovati in biti bolj ambiciozen”.
“Nisem nacionalist, vendar smo si Slovenci v dolgih stoletjih priborili državnost in ta nam zdaj omogoča, da po svoji presoji sprejmemo ukrepe, da bomo bolj varni, robustni in manj občutljivi na turbulence,” je še dejal predsednik republike.
Kljub Pahorjevemu prepričanju, da ni predsednik v politiki za to, da bi se pogosto oglašal, je v novem uslišal željo ljudi iz volilne kampanje. Spomnil je, da se je oglasil večkrat in ob pomembnejših temah, včasih tudi že preden je odločitev sprejela vlada, česar v minulih letih sicer ne bi storil.
“Svobodo govora moramo negovati na način, da se bomo izogibali žalitvam in sovražnem govoru,” pa je povzel svoje misli ob aktualnih razpravah ob pojavih sovražnih besed in žalitev v javnem prostoru.
Pogovor je sklenil z mislijo, da ga z optimizmom navdajajo ljudje, ki jih predstavlja. “Pravi čas bomo sprejeli rešitve, ki bodo bistvene za naš temeljni obstanek in razvoj,” je še dodal.
Zanimivo je sicer, da je pred časom načelna podpora za spremembo volilnega sistema prišla tudi iz LMŠ, vendar na splošno tranzicijski levici sedanji sistem ustreza. Glavni dejavnik za spremembo volilnega sistema pa je predvsem odločba ustavnega sodišča, ki je pod vprašaj postavila sedanjo razmejitev volilnih okrajev, ki ne ustrezajo ustavnim kriterijem.
