Tudi letos sem bila izbrana med 10 “najvplivnejših pravnikov” preko portala Ius info. Hvala vsem, ki ste glasovali zame, vem, da veste, da vsi vemo, da seveda nisem vplivna in da v zatohlosti svoje domovine tudi ne bom nikoli vplivna. Slutim pa, zakaj ste mi namenili svoj glas. Ker veste, da sem vaš glas. Glas tistih, ki jih nihče noče slišati, glas tistih, ki se čutimo v sistemu, ki ga obvladujejo stare udbovske strukture, prikrajšane. Zaradi svojega prepričanja, ki se mu nočete in nočemo odpovedati. Tistega, zaradi katerega smo nekateri že leta 1989 stali na Roški, na Metelkovi, nato na Kongresnem trgu, na Trgu republike, ob cesti, po kateri se je v zapor peljal Janez Janša …
Danes se čutimo do konca izigrane in izdane. Poskus preprečitve sprejetja globalnega genocidnega pakta OZN je v državnem zboru žalostno propadel. Že seja državnega zbora, sklicana po lokalnih volitvah, je kazala, da se za naš obstoj ne bo bila velika bitka. Resnično dober govor Janeza Janše je izzvenel bolj ali manj v prazno, večje navdušenje je požela znano dobra retorika Zmaga Jelinčiča.
Veščine retorike, žal, večina naših poslancev ne obvlada, zato je ta prazni prostor zasedel Zmago Jelinčič. Skozi vrata parlamenta je pravzaprav Zmago vedno prišel zaradi svojih retoričnih veščin, ljudje so mu oproščali marsikaj, saj jim je znal povedati ob pravem času tisto, kar so želeli slišati. In v teh časih si želimo slišati, da smo in da bomo ohranili svojo državo našim potomcem in ne nekim tujim plemenom, ki s svojo osvajalsko “religijo miru” sejejo strah po Evropi, za njimi pa stojijo očitno kapitalsko dobro podloženi posamezniki in skupine.
Politična retorika, kot jo je definiral že Aristotel, mora biti usmerjena v prihodnost, ker bo imelo dejanje, na katerega govorec opozarja, posledice v prihodnosti. Tukaj, vsaj po mojem mnenju, SDS ni bila dovolj prepričljiva. Dokazati, da gre za dobrobit državljanov, predlagateljem seje žal ni uspelo. Tukaj so tisti, ki bi morali biti naš glas, omagali.
Zmago Jelinčič Plemeniti (Foto: STA)
V tem kontekstu je seveda povsem nepomembno, da so ostali poslanci prodajali bučke, da se je razprava iz problemov prihodnosti sprevrgla v sedanjost in očitanje grehov iz preteklosti. Vsi ti “govorčki” so bili brezpredmetni. Nesporno dejstvo je, da stranki, ki je zmagala na volitvah, ni uspelo prepričati svojih kolegov v parlamentu, da bi v dobro državljanov in prihodnosti države nekaj naredili, oz. preprosteje, da bi nekaj opustili. Žal.
Parlament, kot pove že samo ime, je prostor, kjer se z govorom, političnim govorom, skuša prepričati tudi tiste, ki niso na tvoji strani, da preskočijo ograjo v svoji glavi in razmislijo o tem, kar njihov kolega govori. Žal je sestava parlamenta iz volitev v volitve retorično in intelektualno vse bolj šibka. Se spominjate prvih sej parlamenta v zgodovini samostojne Slovenije, ki so ga sestavili po prvih demokratičnih volitvah izvoljeni ponosni Slovenci? Vsi smo bili navajeni dotakratnega samoupravnega socialističnega novoreka, v parlament pa so prišli poslanci, ki so izstopali. Med njimi takrat še celo Rajko Pirnat, za katerega vsaj moja generacija meni, da je bil v svojem času daleč najuspešnejši minister za pravosodje. Žal je samo zažarel in ugasnil. Vendar je zahteval, da se v slovenskem parlamentu govori slovensko. Nekaj, česar kasnejši sklici niso bili več sposobni. To je zahteval celo že v času, ko smo še vedno bili del Jugoslavije. Mogoče vam je bolj kot strastni govorci v spominu ostalo poročanje medijev? Nacionalna TV se je norčevala iz demokratično izvoljenih poslancev, ki niso govorili ure in ure brez vsebine, česar so bili navajeni iz časov skupščinskih razprav. Takrat so predvajali večurno utrujanje govorcev, npr. Smoleta, Kardelja, Hafnerja …, ki je bilo brez barve, vonja in okusa. Že takoj z nastopom novega parlamenta, izvoljenega na demokratičnih volitvah, je nacionalni medij bril norce z maloumnimi prispevki na račun poslancev, ki niso pripadali levi provenienci. Do danes niso ugotovili, da so se delali norca pravzaprav sami iz sebe, da so s tem pokazali, da nimajo osnovne predstave, kaj pomeni parlament v demokraciji, da ne razumejo, kaj pomeni svobodno izražanje mnenja, da ne razumejo niti preproste besedne zveze “da se mnenja krešejo”. Norčevanje se je novinarjem splačalo, ne sicer bogato, kot bi si kdo mislil, nekdo je dejal, da s piškotkom. Kakorkoli, ceno so si postavili sami.
Po mojih informacijah razen dela v parlamentu omenjeni poslanec naši družbi ni prispeval ničesar. Pri tem seveda, kot zaprisežena demokratka, menim, sicer s težkim srcem, da je to, kar dela Luka Mesec v parlamentu, delo.
Foto: STA
Dober govornik naj bi upošteval, da mora njegov govor imeti etos, patos in logos. Karakter, čustva in logiko. Karakter, ki ga skozi svoj govor skuša pokazati ali vanj vsaj prepričati druge, je Luka Mesec pokazal. Svojo zavist in zaničevanje do bolj izobraženih in intelektualno superiornih, kar je bila od nekdaj značilnost neukih oboževalcev rdeče zvezde. Pokazal je vso svojo intelektualno podhranjenost. Patos ali čustva je izrazil v najbolj pejorativnem pomenu te besede, vsebinsko prazno govoričenje pred kamerami in za kamere. In logos? Je prepričal poslušalce s svojo argumentacijo? Seveda ne. Prepričal je samo sebe, da je za tisti dan opravil delo. Kdorkoli mu ga je že dal, je vedel, da je njegov domet kratek, pa vendar za “hram demokracije” pomemben. Pokazal je, da je danes parlament na tako primitivni ravni, da je verjetnost, da bi preostali poslanci zapustili parlamentarne prostore duševno nepoškodovani, praktično nemogoča. Če poslušaš, in baje morajo poslušati, primitivizme poslancev koalicijskih strank, bo to brez dvoma pustilo posledice na duhu tistih redkih, ki so idealistično prišli v parlament kot v prostor, kjer bodo izmenjevali mnenja v dobro državljanov. Zato smo dejansko izgubili poslance, ki bi v našem imenu prepričevali parlamentarne kolege, ki bi za nas bojevali bitke z argumenti, ki bi za nas ohranjali domovino …
Zato še enkrat, hvala, da ste glasovali zame. Mogoče le nisem bila čisto brez vpliva v letu 2018. Med desetimi izbranimi je bil tudi Miro Cerar, tisti predsednik vlade, ki je po mojem govoru pred vrhovnim sodiščem odstopil. Nisva se srečala na podelitvi plaket, bolje za oba.
Lucija Šikovec Ušaj
