Prebivalci Nove Kaledonije, francoskega čezmorskega ozemlja vzhodno od Avstralije, so danes odločali o neodvisnosti od Francije. Volišča so se zaprla ob 8. uri po srednjeevropskem času, uro pred zaprtjem volišč pa je bila volilna udeležba visoka, 73,7-odstotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Glede na ankete se zmaga obeta zagovornikom obstanka v Franciji, saj naj bi proti neodvisnosti glasovalo med 63 in 75 odstotkov volivcev.
V primeru zavrnitve neodvisnosti se številni bojijo, da bi se znova okrepile stare napetosti med avtohtonimi prebivalci Kanaki in belskim prebivalstvom, ki je naselilo otočje. Francija je v Novi Kaledoniji, kjer v ponedeljek pričakujejo tudi francoskega premierja Edouarda Philippa, zato okrepila varnost.
Med najglasnejšimi zagovorniki neodvisnosti so ravno Kanaki, ki pa jih je manj kot polovica od skupno 175.000 volivcev. Poleg tega vsi ne podpirajo neodvisnosti. Podporniki odcepitve menijo, da ima Nova Kaledonija že številna pooblastila, tako da osamosvojitev “ne bi predstavljala skoka v neznano”.
Nasprotniki neodvisnosti pa ravno v tem vidijo razlog za odločitev proti. Opozarjajo tudi, da območje vsako leto od Pariza prejme 1,3 milijarde evrov. Tega po osamosvojitvi ne bi bilo več, kar bi lahko ogrozilo tamkajšnje gospodarstvo.
Volišča so bila odprta od 8. do 18. ure po krajevnem času (od sobote od 22. ure do danes ob 8. uri po srednjeevropskem). Rezultati bodo predvidoma znani danes popoldne po srednjeevropskem času, kmalu po objavi izidov je napovedan govor francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Nova Kaledonija ima svoj kongres, ki voli izvršno oblast s pristojnostmi na področjih policije, lokalne uprave in določenega dela izobraževanja. Francoske oblasti imajo medtem še vedno nadzor nad zunanjo in obrambno politiko ter visokim šolstvom. Čezmorsko ozemlje ima sicer po dva poslanca v spodnjem in zgornjem domu francoskega parlamenta.
Pariz je otočje koloniziral leta 1853, sprva pa so ga uporabljali kot otok za kaznjence. Konec 80. let prejšnjega stoletja so tam izbruhnili spopadi med Kanaki in francoskimi žandarji, ki so jih lokalni prebivalci vzeli za talce. V operaciji za rešitev skupine zajetih žandarjev je takrat umrlo 19 lokalnih prebivalcev in dva francoska vojaka.
Leta 1998 sta Francija in njeno čezmorsko ozemlje dosegla dogovor o postopni dekolonizaciji, v katerem so se dogovorili za izvedbo referenduma o neodvisnosti med letoma 2014 in 2018. Sklenili so še, da bodo lahko do leta 2022 izvedli še dva referenduma, če bo v nedeljo večina glasovala proti odcepitvi.
Če bo večina glasovala za neodvisnost, bo Nova Kaledonija, ki je od Francije oddaljena 17.000 kilometrov, tretje francosko ozemlje, ki se bo odcepilo. Džibuti se je odcepil leta 1977, Vanuatu pa leta 1980.
