V prvem krogu nedeljskih predsedniških volitev v Braziliji je po skoraj vseh preštetih glasovnicah zmagal desni kandidat Jair Bolsonaro, ki je dobil dobrih 46 odstotkov glasov. V drugem krogu se bo pomeril s kandidatom levice Fernandom Haddadom, ki ga je podprlo 29 odstotkov volivcev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Bolsonaro, ki so mu ankete napovedovale 36-odstotno podporo, trdi, da je bil zaradi težav na voliščih oropan za številne glasove, kar mu je onemogočilo zmago že v prvem krogu.
Za zmago v prvem krogu je bilo treba zbrati 50 odstotkov glasov. Drugi krog volitev bo 28. oktobra.
Bolsonaro, ki ga mnogi primerjajo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, se sicer ni uradno pritožil na izid volitev in je zatrdil, da njegovi volivci ostajajo mobilizirani tudi za drugi krog. Pričakuje zmago in obljublja “drugačno Brazilijo”, v kateri bodo zmanjšali kriminal ter “obseg in moč države”. V primeru zmage levice pa je opozoril na preoblikovanje države v drugo Venezuelo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nekaj njegovih podpornikov je protestiralo pred volilnim sodiščem v prestolnici Brasilia in vzklikalo “prevara”. Jeza odraža negotovost drugega kroga volitev, saj je pričakovati, da se mu bo v tej razdeljeni latinskoameriški državi Haddad tesno približal. Pridobil naj bi namreč večino volivcev ostalih 11 kandidatov, ki jim v nedeljo ni uspelo dobiti zadostne podpore.
Kljub temu ima desni kandidat po večji podpori od pričakovane v prvem krogu možnost zmage v državi, ki od konca vojaške diktature leta 1985 ni imela močnejše desne politične sile.
Vojaški poveljnik, znan po ostrih besedah, 63-letni Bolsonaro, je kandidat socialne liberalne stranke (PSL) in je že po anketah veljal za favorita.
V drugem krogu se bo pomeril s kandidatom Delavske stranke (PT), 55-letnim Haddadom, ki ga je stranka šele pred tremi tedni izbrala za svojega kandidata, ko je sodišče razsodilo, da priljubljeni bivši predsednik Luiz Lula de Silva, ki prestaja zaporno kazen zaradi korupcije, ne more kandidirati.
Priljubljenost Bolsonara po ocenah poznavalcev odraža jezo volivcev do Delavske stranke zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal in razširjenosti kriminala v državi, kjer je bilo lani 30 umorov na 100.000 prebivalcev, navaja dpa.
Poleg predsednika države so volivci v nedeljo izbirali tudi 513 poslancev, 53 senatorjev ter guvernerje 26 zveznih držav, estados in prestolnice Brasilia.
Bivša predsednica države Dilma Rousseff si presenetljivo ni uspela zagotoviti sedeža v senatu, saj je dobila samo 15 odstotkov glasov, čeprav so ji ankete napovedovale izvolitev. Analitiki to pripisujejo upadu podpore Delavski stranki na jugu države, kjer je kandidirala v zvezni državi Minas Gerais.
V državi Rio de Janeiro bodo guvernerja volili v drugem krogu med desnim kandidatom Wilsonom Witzelom in levim Eduardom Paesom. Bivši nogometni zvezdnik Romario se je uvrstil na četrto mesto.
Volitve so potekale po najhujši recesiji v državi, ko je v letih 2015 in 2016 gospodarska rast doživela sedemodstotni padec. V množičen korupcijski škandal so medtem vpleteni tudi številni gospodarstveniki, naftni velikan Petrobras in skoraj tretjina vseh, ki so bili v brazilski vladi med letoma 2014 in 2017.
