15 C
Ljubljana
četrtek, 9 aprila, 2026

Kršitev tajnost glasovanja: Predstavniki strank vidijo, kako glasujejo diplomati

Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)

Predstavnik Svobode v državni volilni komisiji (DVK) Marjan Jarkovič je v torek ob potrjevanju rezultata volitev priznal, da imajo predstavniki strank dostop do podatkov, ki razkrivajo, kako glasujejo posamezniki na ambasadah.

To je storil, ko je zahteval ovadbe, ker bi naj drug član DVK omogočil, da je za te podatke izvedela še javnost. Zaradi razkritja podrobnega razpleta glasovanja na ambasadah na družabnem omrežju, je Jarkovič predlagal, naj DVK ovadi tega člana policiji zaradi kršenja tajnosti glasovanja.

 

Drago Zadergal, ki zastopa SDS, je predstavniku Svobode odgovoril, naj sam vloži ovadbo, če meni, da se je zgodilo kaznivo dejanje, saj bo v tem primeru tudi za morebitno krivo ovadbo sam odgovarjal. O predlogu, da bi se ovajali, DVK na koncu ni glasovala. Je pa predsednik DVK Peter Golob, ko so ga novinarji pozneje o tem spraševali, povedal, da bodo o problemu tajnosti glasovanja in Jarkovičevih očitkih še govorili.

Tajnost glasovanja na ambasadah je pomembna, ker o veleposlanikih in kadrih odloča vlada, in če vladne stranke lahko izvedo, kako je kdo glasoval, lahko sankcionirajo napačno glasovanje. Jarkovič je, ko je protestiral proti temu, da je preveč izvedela javnost, razkril, da je sam (pa tudi predstavniki drugih strank) med tistimi, ki imajo dostop do podatkov, ki jih lahko zlorabijo, moti pa ga, da to izvedo še vsi ljudje.

Do ostrih očitkov in zahtev po ovadbah je prišlo ob preštevanju glasov iz ambasad in preverjanju ali so posamezniki morda glasovali dvakrat (na ambasadi in po pošti). Primer dvojnega glasovanja se je v preteklosti, kot je opozoril predsednik DVK Golob, že zgodil in proti dvakrat glasujočemu je DVK sprožila postopek zaradi volilne goljufije. Da bi zagotovili dodatno tajnost glasovanja, je DVK letos tik pred volilno nedeljo (trdijo, da na zahtevo iz ambasad) odločila, da glasovnic ne bodo preštevati na ambasadah, kjer voli manj kot 50 volivcev. To so pojasnili s tem, da bi člani volilnih komisij tam lahko ugotovili, kako so glasovali posamezniki, ki so prišli na volišče, ker so glasovnice za 88 okrajev po državi različne in bi bilo mogoče ugotoviti identiteto volivca. Že desetletja pa se ne preštevajo in so javnosti tudi prikriti podatki o razpletih na ambasadah, kjer voli manj kot deset volivcev, kjer pa za to je tehten razlog. Če na posamezni ambasadi vseh šest volivcev glasuje za določeno stranko, ni težko ugotoviti, za koga je bil veleposlanik, če se je glasovanja udeležil. Včeraj, to je deset dni po volitvah, so mi iz DVK poslali rezultate tudi iz šestih ambasad, kjer je bilo volivcev manj kot 50: v Budimpešti, Abu Dabiju, Varšavi, Atenah in Podgorici. Vrstni red na teh ambasadah je bil: Svoboda, SDS, SD, Demokrati, Levica in Vesna, NSi s SLS in Fokusom…

Hkrati so mi iz DVK poslali rezultate tudi za vse ambasade. Za ambasade z več kot sto volivci so mi jih poslali že nekaj dni prej, a pozneje kot prejšnja leta.

Razglašeni so na konzularnih predstavništvih na volilno nedeljo in tudi objavljeni na razglasnih deskah tam. Zdi se, da so letos z obveščanjem širše javnosti čakali, da bi preverili, ali je kje prišlo do dvojnih glasovanj, saj to spremeni rezultat, ker se takšno glasovanje ne upošteva. Dvojnih glasovanj letos niso ugotovili, je ta teden opozoril Golob. Razplet po ambasadah je bil takšen:

V celoti z vsemi še podrobnejšimi številkami si lahko podatke DVK o razpletih na vseh ambasadah, kot so mi jih poslali, prenesete od tu:

Na DVK so pojasnili tudi, zakaj so bile na volilno nedeljo ponoči nekaj časa težave z dostopom do rezultatov. Število zahtev za vpoglede je bilo tako veliko, da je to preseglo zmožnosti sistema, ki ga je zagotavljalo ministrstvo za digitalno preobrazbo in celo dodatna pomoč z mednarodnih oblačnih strežnikov ni takoj pomagala. Z internim sistemom DVK in preštevanjem glasov pa to dogajanje, so zagotovili, ni imelo nobene povezave. Medijske hiše so imele možnost dodatnega dostopa do podatkov neposredno iz internega sistema, kjer ni bilo težav takoj pridobiti osvežene podatke.

Podobne težave z dostopom širše javnosti, ko se razglašajo rezultati, so bile zaradi velikega interesa in ne najboljše vladne informacijske infrastrukture, tudi že v preteklosti. Nekoliko nenavadno pa je, da celo prav posebno ministrstvo, ki ga imamo zadnja leta, tega ni bilo sposobno bolje rešiti.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine