Piše: Bogdan Sajovic
Z nekdanjim veleposlanikom Republike Slovenije v ZDA in zdajšnjim predsednikom Odbora za zunanjo politiko pri Strokovnem svetu SDS Tonetom Kajzerjem smo se med drugim pogovarjali o spremembah v načinu vodenja zunanje politike, če desnica prevzame vodenje vlade, o eroziji mednarodnega reda in o prioritetah, ki bi se jim posvetila desna vlada.
Gospod Kajzer, če bo po volitvah vaša stranka sestavila vlado, nameravate, med drugim, spremeniti način vodenja zunanje politike?
Vsekakor. Aktualna vlada ne vodi realne in premišljene zunanje politike. Zanemarjajo realnost, namreč, da je svet tak, kot je, realnost takšna, kot je, in ne takšna, kot si jo zamišljajo oni. S svojimi potezami zanemarjajo odnose s sosedami, odnose z zaveznicami. Izvajajo zunanjepolitične poteze za notranjepolitično rabo in se pri tem ne ozirajo na interese Slovenije ali našo verodostojnost pri zaveznikih. Tako se zunanje politike ne vodi. Namen zunanje politike je varovanje naših interesov, predvsem zagotavljanje varnosti in prosperitete za Slovenijo.
Še zlasti v času, ko vse kaže, da svet leti s tečajev …
Mogoče je to malo pretirano, a vsekakor se nahajamo v obdobju velikih sprememb. Mednarodne razmere so zelo napete, mednarodni red pa erodiran. Na evropskih tleh poteka že peto leto prava vojna. Povečujejo se geopolitična in geoekonomska ranljivost ter varnostna izpostavljenost demokratičnega sveta, to slabitev Zahoda in erozijo mednarodnega reda pa pospešujejo avtoritarni režimi, ki medsebojno sodelujejo. Kompleksna geopolitična situacija nakazuje, da se bodo trenja in konflikti znotraj mednarodnega prostora nadaljevali v smeri vse večje polarizacije in delitev vzdolž ločnic med demokratičnim in avtoritarnim svetom. Zato moramo ponovno vzpostaviti vrednostno verodostojno in učinkovito zunanjo politiko in na prvo mesto postaviti interese Slovenije.
Aktualna zunanja ministrica ponavlja mantro »mednarodno pravo«, kar naj bi rešilo vse probleme…
Mednarodno pravo ni čudežna paličica, ampak je sistem pravil, pravila pa se spreminjajo in v sedanjem času vedno bolj. Glejte, zmagovalci druge svetovne vojne so leta 1945 postavili pravila. Vodilna ideja je bila »nikoli več«, se pravi, da nikoli več ne bi prišlo do tako uničevalne vojne. Zaradi tega so vzpostavili sistem pravil, po katerih bi vsakega kršilca svetovnega reda in miru, vsakega agresorja zaustavili, če ne že v kali, pa vsaj v začetku, še preden bi se razvnela nova uničujoča vsesplošna vojna. Zato so tudi zastavili sistem multilateralizma v obliki Organizacije Združeni narodov in v njenem okviru Varnostnega sveta, ki bi bedel nad varnostjo sveta.
Ampak?
Ampak pravila so se spremenila. V Varnostnem svetu ZN imamo zdaj pet stalnih članic s pravico veta na vse odločitve. V današnjem času ena izmed teh članic že peto leto izvaja agresijo na sosednjo državo, ker pa ima pravico veta, je varnostni svet brez moči. S tem je erodiran celoten sistem in hočeš nočeš bo prišlo do korenitih sprememb.
Slovenija ni jedrska velesila, pravzaprav ni nobena velesila. Kaj lahko torej v teh razmerah realno storimo?
Slovenija si bo, če bomo seveda mi vodili vlado, v sodelovanju s članicami EU in zaveznicami ter državami, ki temeljijo na demokratičnih principih, prizadevala za iskanje konsenza v smeri reform obstoječega multilateralnega sistema. Pri tem bo Slovenija s podobno mislečimi državami demokratičnega vrednostnega okvira delovala proti morebitnim poskusom podrejanja manjših.
Kako bi stranka SDS, če bo vodila vlado, zagotovila varnost naše države?
Verodostojnost članstva Slovenije v obrambnem zavezništvu Nato je temeljni okvir nacionalne in tudi evropske varnosti, kjer kot ključni element deluje čezatlantsko sodelovanje na podlagi skupnih vrednot in vzajemnih interesov. Kolektivna obramba ostaja ključna pri zagotavljanju nacionalne varnosti, pri čemer mora seveda Slovenija kot odgovorna in zaupanja vredna članica zavezništva izpolniti ključne cilje ter zgotoviti ustrezno raven lastnih obrambnih sil. Varnostna situacija ne samo v Evropi, kjer že peto leto poteka agresivna vojna, ampak tudi na globalni ravni postaja zelo volatilna, zato je področje varnosti oziroma zagotavljanja ustreznih obrambnih oziroma odvračalnih sil ključno. Sodelovanje na področju obrambe znotraj EU se krepi, kar Slovenija podpira. Pri nadaljnji gradnji skupnih struktur pa bomo zagovarjali kompatibilnost s strukturami Nata. Debato o zagotavljanju varnosti moramo voditi modro in strukturirano, ne v smislu demagogije tipa »maslo ali topovi«. Šli bomo v smeri zagotavljanja ustreznih struktur in tudi vojaške tehnike oziroma sredstev za zagotavljanje naše obrambe.
Katerim prioritetam v sklopu Evropskega sveta in Sveta EU nameravate posvečati največ pozornosti?
Slovenija je bila tako v času prvega kot še posebno drugega predsedovanja Svetu EU izjemno aktivna in je v ospredje postavljala vsebine, ki so bile v aktualnem času relevantne tako z vidika naših nacionalnih interesov kot tudi EU kot celote. Žal Slovenija v zadnjih letih ni obdržala položaja proaktivne in verodostojne članice EU, ki daje pobude in za skupno delovanje na globalni ravni pri temah, kjer enotnost EU ni samoumevna, deluje v smeri iskanja konsenza in ne v smeri soliranja. S tem smo iz države, ki je bila vedno del rešitve, pristali bolj na periferiji EU, kar je treba popraviti. Dejstvo je, da se EU danes sooča s številnimi izzivi, zato je potrebno delovanje predvsem na ključnih področjih, kot so varnost, migracije in konkurenčnost, dodali pa bi lahko tudi demografijo. Slovenija ima kot članica EU možnost prevzeti pomembnejši položaj na globalni ravni, torej ima največ možnosti preko aktivnega in seveda predvsem verodostojnega delovanja v EU, da okrepi lastne vzvode za uresničevanje slovenskih nacionalnih interesov.
Kakšen bo odnos do ZDA, če bo vaša stranka v prihodnjih štirih letih vodila vlado?
Glede sodelovanja z ZDA menimo, da so odnosi med Slovenijo in ZDA prijateljski in zavezniški ne glede na to, kdo vodi aktualno administracijo v ZDA. Leta 2020 smo odnose z ZDA nadgradili skozi vzpostavitev strateškega dialoga. Žal je v zadnjem obdobju viden upad odnosov in stikov med državama. V tem smislu bomo odnose ponovno okrepili na politično-varnostnem in posebej na gospodarsko-tehnološkem področju. Pri tem bo poseben fokus na področja, kot so energetika, moderne tehnologije in umetna inteligenca, pri čemer je bila v preteklem mandatu že sprejeta odločitev, da Slovenija v Silicijevi dolini po vzoru nekaterih drugih članic EU odpre tako imenovano tehnološko predstavništvo.
Kakšno je stališče vaše stranke do ruske agresije na Ukrajino in kako nameravate delovati glede tega vprašanja, če boste vodili zunanjo politiko?
Ukrajina je žrtev agresije, tu ni nobenega dvoma, in končanje vojne bo seveda možno takoj, ko se bo agresor umaknil nazaj na mednarodno priznane meje. Slovenija bo kot članica EU in zavezništva Nato še naprej podpirala vse ukrepe, ki bodo zmanjševali potenciale agresorja, da nadaljuje agresijo. Podprli bomo vsako rešitev za končanje vojne, ki bi prinesla mir in bo seveda sprejemljiva za Ukrajino. Prav tako bi Slovenija podprla rešitve, vezane na varnostne garancije, ki bodo dobile večinsko podporo in bi bile usklajene na ravni držav članic in zaveznic Nata. Žal Slovenija v zadnjem obdobju ni bila dovolj aktivna v zvezi s situacijo v Ukrajini, posebej pa ne v strukturah, ki oblikujejo zasnove mehanizmov za ekonomsko in siceršnjo obnovo Ukrajine. V tem delu, kakor tudi glede konkretne pomoči bo prihodnja zunanja politika Slovenije bistveno bolj aktivna.
Kako pa vidite odnose s Rusijo?
Glede Rusije menimo, da bo o političnih stikih z državo oziroma, bolje rečeno, z njeno politično elito, ki izvaja agresijo na sosednjo državo in s tem krši ustanovno listino OZN, mogoče govoriti šele potem, ko bo dosežen in tudi uveljavljen dogovor o miru. Pri tem bo Slovenija svoja stališča do Rusije usklajevala v krogu držav članic EU in zaveznic.
Bližnji vzhod je v slovenski javnosti vroča tema; kakšno politiko boste vodili, če boste prevzeli vlado?
Slovenija bo glede situacije na Bližnjem vzhodu, za katere poznavanje je potrebno poznavanje osnovnih aksiomov teorije mednarodnih odnosov, pa tudi širši geopolitični in geoekonomski pogled, delovala proaktivno, vendar ne aktivistično in enostransko kot doslej, saj s tem izgublja položaj države, ki jo lahko vse strani v konfliktu sprejemajo kot pošteno in nevtralno arbiterko. Zato bo Slovenija stališča in delovanje v večji meri usklajevala znotraj držav članic EU in znotraj ključnih zaveznic. Pri tem bo Slovenija spremljala in upoštevala dejanske razmere ter podpirala vse predloge, ki bodo imeli realne možnosti za sklenitev dolgotrajnega in pravičnega miru, kar je predpogoj za mir in prosperiteto na Bližnjem vzhodu.
Za konec; nekateri trdijo, da ima Slovenija preveč diplomatskih predstavništev, drugi menijo, da jih je premalo. Kakšna je vaša ocena?
Menim, da ima Slovenija glede na velikost in ekonomske zmožnosti ustrezno veliko mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev. Pred morebitnim novim odpiranjem ali zapiranjem obstoječih predstavništev je treba opraviti celovit premislek in odločitve sprejemati usklajeno ter z dolgoročnim pristopom. V zadnjem mandatu se je zelo razširilo tako število diplomatskih predstavništev kot tudi število nerezidenčnih pokrivanj, pri tem pa je po eni strani prihajalo do nepotrebnega drobljenja, po drugi strani pa se je z odpiranjem predstavništev v Afriki in Aziji izgubljal fokus na ključne cilje. V tem smislu bo pripravljena celovita analiza in predlagane bodo rešitve, ki bodo upoštevale spremenjene varnostne in geoekonomske razmere na globalni ravni.
Kaj pa diplomatsko osebje?
Diplomacija je obraz države v tujini, vse pa se začne in konča z ljudmi, zato je treba kadrovsko politiko voditi sistemsko in na osnovi meritornosti ter strokovnosti in ne strankarske ali aktivistične pripadnosti. V zadnjem času ni bilo tako in posledice napačne kadrovske politike se kažejo v praksi ravno sedaj, ko se mora slovenska diplomacija profesionalno odzivati na razmere v svetu.
Biografija
Tone Kajzer se je rodil 9. julija 1966 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval v rodni Mežici, kasneje pa je študiral na Fakulteti za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, na Ekonomsko- poslovni fakulteti v Mariboru ter na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po izobrazbi je inženir geodezije, univerzitetni diplomirani ekonomist ter specialist za mednarodne odnose. Trenutno je predsednik Odbora za zunanjo politiko pri Strokovnem svetu SDS.
Poklicno kariero je začel v diplomaciji, in sicer v začetku leta 1995 na ministrstvu za zunanje zadeve. Med letoma 1996 in 2000 je delal na veleposlaništvu Slovenije v Egiptu, kasneje pa je po vrnitvi na zunanje ministrstvo do leta 2007 opravljal naloge namestnika nacionalnega koordinatorja za mednarodno razvojno sodelovanje in vodje sektorja.
V letih 2008–2012 je bil veleposlanik Slovenije na Finskem in v Estoniji in nato leto dni državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Leta 2013 je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Kraljevini Danski, kjer je poleg Danske nerezidenčno pokrival celotno nordijsko regijo (Islandija, Norveška, Švedska, Finska), ob tem pa do začetka leta 2016 še Estonijo in Litvo. Po povratku iz Skandinavije je bil na MZZ zadolžen za digitalizacijo in kibernetsko varnost in nato državni sekretar, v letih 2021–2022 pa je bil veleposlanik v ZDA, z nerezidenčnim pokrivanjem Mehike, Paname ter Kostarike.
Veleposlanik Kajzer je ljubitelj knjig in športa; v preteklosti se je veliko ukvarjal s tekom, zdaj pa mu je posebej pri srcu golf. Je poročen in ima dve hčerki. Soproga Milena je prav tako karierna diplomatka in trenutno opravlja delo ekonomske svetovalke na veleposlaništvu Slovenije na Danskem.
Opomba: intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
