Piše: Andrej Sekulović
Dr. Niko Gamulin je strokovnjak za strojno učenje in umetno inteligenco. S svojo analizo je potrdil pristnost posnetkov, ki razgaljajo korupcijo globoke države, zaradi česar se je znašel v nemilosti osrednjih medijev. Z njim smo se pogovarjali o analizah, o odzivih javnosti in tudi o tem, kako umetna inteligenca lahko vpliva na naše življenje in družbo.
Dr. Gamulin, nam lahko za začetek poveste kaj več o vašem delu in strokovnem področju?
Doktoriral sem na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani leta 2015 na področju strojnega učenja. V sklopu doktorata sem se ukvarjal z napovedovanjem prekinitev naročniških razmerij mobilnega operaterja na podlagi socialnih vplivov. Že v času doktorata sem se začel zanimati za globoko učenje (ang. deep learning). To so bili časi velikih prebojev na področju računalniškega vida. Bistvo mojega dela je, da rešujem izzive na področjih, ki niso moja. Strojno učenje ti to omogoča: naučiš se graditi modele, nato pa jih apliciraš na probleme, ki jih sam ne bi znal rešiti brez domenske ekspertize. Preizkusil sem se v tekmovanju zaznavanja diabetične retinopatije, kjer sem, čeprav nimam znanja s področja medicine, nekaj časa ohranjal 3. mesto med več kot 600 tekmovalci. Sodeloval sem tudi s tujim podjetjem, ki deluje globalno, pri razvoju modela, ki na podlagi satelitskih slik sadovnjakov oceni optimalen čas za opraševanje, da se tja pravočasno dostavijo čebele. Dolgo sem delal kot programski inženir, vendar sem ves čas spremljal razvoj strojnega učenja (kasneje je ta termin zasenčila UI). Nekaj časa sem vzporedno delal kot raziskovalec na fakulteti za računalništvo, zadnja tri leta pa se ukvarjam s statistiko, treniranjem modelov za detekcijo objektov in velikimi jezikovnimi modeli.
Ob razkritju prisluhov oz. posnetkov, ki dokazujejo ne le obstoj globoke države, temveč tudi njeno globoko korupcijo, ste tudi sami opravili podrobne analize teh vsebin in potrdili njihovo pristnost. Bi nam lahko pojasnili, kako takšne analize potekajo, koliko natančne so in na katere stvari je treba biti najbolj pozoren?
Zmotilo me je to, da so uveljavljeni mediji preprosto povzeli trditve akterjev, ki so bili povezani s prisluhi. Nihče si ni vzel časa, da bi preveril, ali trditve o umetno generiranih vsebinah sploh držijo. Pregledal sem znanstveno literaturo in znane omejitve trenutnih najzmogljivejših modelov. Ti imajo težave z generiranjem variabilnih premorov med besedami, variacijo naglaševanja besed, simulacijo hripavega glasu, kašlja. To so podrobnosti, ki jih človeški govor vsebuje naravno, umetna inteligenca pa jih še ne zna prepričljivo posnemati. Poleg tega sem pogledal, kakšne teste vključujejo forenzične analize. Gre za analizo spektrograma, preverjanje konsistentnosti ozadja, analizo prisotnosti električnega omrežnega signala in podobno. Sam nisem forenzik, vendar sem na razpoložljivih vsebinah pognal te teste in nobeden od teh ni pokazal indikatorjev, da so bile vsebine generirane z umetno inteligenco. Nasprotno, vsebovale so značilnosti, ki jih trenutni modeli ne znajo reproducirati.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
